Tiki

  • Image

O pojavu motoričnih tikov govorimo takrat, ko gre za nenadno, hitro, stereotipno, nehoteno in ponavljajoče se premikanje dela telesa (mežikanje, delanje grimas, premikanje rok, nog, ramen).

Poznamo tudi glasovne tike, pri katerih gre za ponavljajoče in nenadno pokašljevanje, cmokanje ter tvorbo besed, stavkov in glasov. Tiki se pogosteje pojavijo v obdobju stresa, strahu, dolgočasja ali vznemirjenja. Večina tikov je le blage oblike in so težko opazni, le redko so tiki tako pogosti in izraziti, da imajo negativen vpliv na več področij otrokovega življenja.

Najbolj pogosti so prehodni tiki, ki se pojavijo predvsem v zgodnjem šolskem obdobju in trajajo najmanj 4 tedne ter manj kot leto. Prehodne tike najprej opazijo učitelji in starši, ki pa jih pripišejo predvsem stresu in živčnosti otroka. Prehodni tiki kmalu izzvenijo, vendar so kljub temu za otroka zelo neprijetni in moteči. Tiki, ki trajajo najmanj 1 leto, pa so kronični tiki. Pojavijo se pri manj kot 1% otrok in so v veliki večini le del simptomatike, povezane s Tourettovim sindromom.

Tourettov sindrom je kronična nevrološka motnja, za katero so značilni motorični in vokalni tiki. Začnejo se v otroštvu, vrhunec dosežejo v zgodnji adolescenci, nekateri pa v obdobju zgodnje odraslosti izzvenijo. Prisotno je mežikanje z očesom, smrkanje, odkašljevanje, izrazita obrazna mimika, kričanje, govorjenje socialno neprimernih besed in stavkov, žaljenje drugih ali izvajanje neprimernih gest in gibov. Prisotne so tudi motnje pozornosti in težave z učenjem. Otroci običajno odreagirajo impulzivno, včasih lahko razvijejo tudi obsesivno kompulzivnost. Otroci s Tourettovim sindromom nad tiki nimajo nadzora, zato zaradi tega tudi ne smejo biti kaznovani. Kajti prav kaznovanje s strani staršev, zasmehovanje s strani sošolcev ter ignoriranje s strani učiteljev negativno vpliva na otrokovo samozavest in se poveča njegovo stisko.

Zelo pomembno je zgodnje diagnosticiranje Tourettovega sindroma. Le tako lahko otrok dobi ustrezno celostno obravnavo, ki je poleg čustvene podpore ter primernega učnega in socialnega okolja nujna za otrokov nadaljnji razvoj.

Viri:

  • Piacentini, J. in dr. (2010). Behavior Therapy for Children With Tourette Disorder. A Randomized Controlled Trial. JAMA, 303(19); str. 1929—1937.
  • Tic disorders. American Academy of Child and Adolescent Psychiatry, 35; 2004