Razvoj nadzora nad izražanjem čustev

  • Image

Kdaj in kako se začne razvoj izražanja čustev.

Za produktivno vključevanje v okolje se morajo otroci naučiti nadzirati izražati svoja čustva na primerni ravni intenzivnosti. Težko si predstavljamo urejenega gospoda, ki se v trgovini vrže na tla, se dere in brca okrog sebe, zato ker na polici ni tistega izdelka, ki ga je iskal. Kako pa se otroci naučijo nadzirati in situaciji ustrezno izražati čustva?

Močni zunanji (npr. hrup, svetloba) in notranji dražljaji (npr. lakota, bolečina) lahko pri dojenčku porušijo optimalno raven vzburjenja. Dojenčki zato že v prvih mesecih umikajo svoj pogled stran od vznemirjajočih dražljajev, se pričnejo močno gibati ali sesati. Poskusite z zvoncem pozvoniti v bližini dojenčkovega ušesa in videli boste, kakšna bo njegova reakcija.

Kasneje, med drugim in četrtim mesecem, se dojenček pomiri, če se z njim pogovarjamo, se pačimo pred njegovim obrazom, ga gledamo, se ga dotikamo. To dojenčku predstavlja prijetno situacijo, ki mu pomaga vzpostaviti stanje optimalne čustvene vzburjenosti in zmanjšati neugodje. Pomembno je, da se odrasli primerno odzove na dojenčkovo doživljanje. Na primer, če otrok joka zaradi krčev, se bo prej pomiril pri odraslem, ki bo to otrokovo doživljanje mirno sprejel in tolažil dojenčka, kot pri odraslem, ki bo zaradi otrokovega joka tudi sam zelo vznemirjen in ne bo vedel, kaj storiti.

Mirni in tolažeči odrasli dojenčku sporoča, da ga razume in da mu je v oporo, da bo lažje prešel stisko, kar je dobra popotnica za razvoj zaupanja. V primeru, ko se odrasli neustrezno odzove na dojenčkove potrebe, bo dojenček še močneje signaliziral kaj potrebuje (npr. bo še bolj jokal).

Pri dojenčku staremu do devetega meseca, lahko naredite poskus. Najprej se z njem pogovarjajte, se pačite in igrajte, nato pa se za nekaj trenutkov prenehajte odzivati, napravite tog izraz na obrazu. Dojenček se bo prenehal smejati, gledal bo mater, se pačil in se oglašal, mahal bo z rokami, se dotikal sebe, svojih oblačil ali pa predmetov okoli sebe.

Okrog prvega leta, ko se malček že samostojno giba, se poveča učinkovitost uravnavanja čustev. Gibanje mu omogoča, da se približuje predmetom, ljudem in situacijam, ki so mu prijetne in oddaljuje od tistih, ki so mu neprijetne. Kasneje, do tretjega leta starosti, ko ima že večjo sposobnost predvidevanja dogodkov in ko že govori, lahko odraslim ali starejšim otrokom pove ali pokaže, kaj naj storijo, da se bo bolje počutil. Neprijetne dražljaje že bolj obvladuje, npr. da se zaščiti pred močnim hrupom, si pokrije ušesa. Poskuša se na glas pomiriti tako, kot ga je nekoč mama, npr. ko ga je strah si reče: »Nič ni hudega, strah je votel okrog ga pa nič ni«. Kasneje se ta glasni govor ponotranji, kar pomeni, da si otrok to govori le v mislih. Uči se tudi kdaj in kje je primerno izražati katera čustva. Pri tem pogosto posnema odrasle, zato je pomembno, da tudi odrasli situaciji primerno izražajo svoja čustva.

V starosti od tretjega do šestega leta otroci že bolje nadzorujejo čustveno doživljanje in izražanje, ki postaja vse bolj uravnoteženo in socialno sprejemljivo. V tem obdobju je pomembno, da se naučijo izražati čustva na neškodljiv način. Čustva jeze lahko otrok izraža z agresivnostjo ali pa z umikom, pomembno pa je, da se nauči postaviti zase na sprejemljiv način. Torej ne z agresivnostjo ali umikom ampak s primerno mero obojega.

Po šestem letu se otroci vse bolje zavedajo svojih čustev in čustev drugih ter jih razumejo. Postajajo vedno bolj učinkoviti pri izražanju čustev. Čustva drugih prepoznavajo ne le prek zunanjih in vidnih znakov, temveč tudi prek vse boljšega razumevanja psiholoških razlik med posamezniki, ki niso prepoznavne navzven.

Pomembno je, da starši spodbujajo, da otroci izražajo tako prijetna kot neprijetna čustva. Pomagajo naj jim osredotočiti se na reševanje problema, ki je pripeljal do doživljanja neprijetnih čustev. Otroci se bodo tako v prihodnosti tudi sami učinkoviteje spoprijemali z neprijetnimi čustvi.

 

Viri:

  • Fekonja, U. in Kavčič, T. (2004). Čustveni razvoj v srednjem in poznem otroštvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 428-439). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete
  • Kavčič, T. in Fekonja U. (2004). Čustveni razvoj v zgodnjem otroštvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 334-349). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete
  • Papalia, D. E., Olds. E. W. in Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy
  • Zupančič, M. (2004). Razvoj čustev in temperament ter osebnost v obdobjih dojenčka in malčka. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 232-254). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete