Razvoj altruizma

  • Image

Altruizem je nesebična skrb za dobro drugih in pripravljenost pomagati drugim.

Dojenček se na stanje druge osebe odziva le čustveno. Ne razume kakšno je njeno stanje oz. položaj. Če je druga oseba vznemirjena, bo sodoživljal njeno čustveno stanje in posnemal njene čustvene izraze. Na primer, če novorojenček zasliši drugega dojenčka jokati, bo začel jokati tudi sam, čeprav nima razloga za to. Na pozitivno čustveno stanje drugega pa se odzivajo z nasmehom. Otroci do prvega leta starosti zaradi tega, ker tako intenzivno sodoživljajo vznemirjenje druge osebe, najprej poiščejo tolažbo zase in se odmaknejo od vznemirjene osebe. Pri osemnajstih mesecih občasno posodijo igračo vrstniku in poskušajo pomagati pri hišnih opravilih.

V drugem letu starosti malčki že bolje uravnavajo svoje čustveno stanje, zato večkrat pomagajo vznemirjeni osebi; se ji približajo, jo nagovorijo, ji ponudijo igračo, se ji nasmehnejo, jo pobožajo. Dvoletniki raje ponudijo svojo igračo vrstniku, če je na voljo malo igrač. V primerih, ko sami povzročijo vznemirjenje pri drugi osebi, skušajo to popraviti ali nadomestiti svoje prvotno dejanje z drugim. Večkrat izražajo skrb za predmete in se vznemirijo, če vidijo polomljeno ali uničeno igračo. Otroci od četrtega do šestega leta pogosteje pomagajo tistim otrokom, ki so priljubljeni in tistim, ki jih poznajo. Prav tako raje ponudijo pomoč tistim otrokom, ki so kdaj pomagali njim.

V obdobju srednjega in poznega otroštva so otroci pogosteje altruistični, kar kaže na njihovo pozitivno prilagajanje socialnemu okolju, v katerem živijo.

Starši, katerih otroci so altruistični, tudi sami pogosteje nudijo pomoč drugim ljudem. Svoje otroke usmerjajo k poslušanju zgodb in televizijskih oddaj tel filmov, kjer je prikazano sodelovanje, medsebojna delitev in nudenje pomoči. Otrokom pojasnjujejo zakaj je določeno vedenje primerno oz. neprimerno.

 

Viri:

  • Marjanovič Umek, L. in Zupančič M. (2004). Socialni in moralni razvoj v zgodnjem otroštvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 363-381). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete
  • Shaffer, D. R. (2002). Developmental psychology. Childhood and Adolescence. Wadsworth Group
  • Zupančič, M (2004). Socialni razvoj dojenčka in malčka. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 255-277). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete