Področja razvoja in kritična obdobja razvoja

  • Image

Človek se razvija vse življenje. Od spočetja do smrti.

Glavna področja, na katerih se razvija, v grobem delimo na: telesni razvoj, spoznavni razvoj (pozornost, zaznavanje, predstavljanje, učenje, spomin, govor, mišljenje, inteligentnost, ustvarjalnost) in psihosocialni razvoj (osebnost, čustva, odnosi z drugimi). (Op. a.: več o posameznih temah v prihodnjih prispevkih)

Vsa ta področja so med seboj povezana. Na primer, za razvoj govora je pomembno, da so razviti vsi govorni organi in možganski centri, ki so povezani z govorom, poleg tega pa lahko otrok, ki ima težave z govorom, pri vrstnikih naleti na negativne odzive, kar vpliva na njegov čustveni razvoj.

Psihološki razvoj poteka v več smereh, kar pomeni, da se lahko v določenem obdobju otrok na nekem področju zelo hitro razvija, nato pa se razvoj upočasni ali pa celo nazaduje. Na primer otrok, ki je že osvojil nekaj besed, ko pa se mu rodi bratec ali sestrica, lahko celo preneha govoriti.

Skozi celoten razvoj lahko prihaja do sprememb v povečevanju ali upadanju pogostosti vedenja. Na primer, otrok postopoma govori z uporabo vedno več besed. Lahko pa prihaja tudi do sprememb v vrsti, strukturi in organizaciji vedenja. Na primer, dojenček komunicira z odraslimi brez besed, le s kretnjami in glasovi, potem pa postopoma začne komunicirati z besedami. Nekatera področja, na primer temperament in osebnost, pa skozi razvoj ostajajo dokaj nespremenljiva.

V otrokovem razvoju so pomembni določeni ključni trenutki oz. kritična obdobja v razvoju. To so vnaprej določljivi trenutki otrokovega razvoja, ki nastopijo tik pred obdobjem pospešenega razvoja na katerem koli področju. V tem obdobju nek dogodek ali njegova odsotnost najmočneje vplivata na razvoj. Na primer, otrok, ki se v obdobju od zgodnjega otroštva do začetka pubertete, še ni naučil jezika, se ga po tem obdobju zelo težko nauči. Razvojni mejniki kažejo okvirno starost, ko naj bi se določeno vedenje pri otroku pojavilo. Služijo napovedovanju otrokovega razvoja, saj vsaka na novo pridobljena sposobnost otroku omogoča, da začne osvajati naslednjo. Ne glede na to, da so zaporedja v razvoju otroka dokaj stalna, pa otroci pogosto izkazujejo velike individualne razlike, ki gredo lahko izven starostno določenih obdobij.

 

Viri:

  • Brazelton, T. B. (1999). Otrok: Čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga
  • Papalia, D. E., Olds. E. W. in Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy
  • Zupančič, M. (2004). Predmet in zgodovina razvojne psihologije. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 6-27). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete