Kdo vzgaja otroka?

  • Image

Nekateri starši menijo, da lahko ob vpisu otroka v šolo celotno vzgojo preložijo na ramena šole in učiteljev.

Šola k vzgoji otroka sicer res prispeva veliko. Z dodatnim varstvom ali celo s celodnevnim poukom so te njene možnosti še širše. Vendar pa lahko šola uspešno izpolni svoje naloge le, če s svojim delom dopolnjuje tisto, kar starši vlagajo v vzgojo svojega otroka. Zakonitosti duševnega razvoja otroka so pač take, da ima družina neprecenljivo vlogo pri spodbujanju zdrave rasti otrokove osebnosti. Tudi preprečevanje duševnih motenj in čustvenih težav pri otroku je zelo odvisno od tega, kaj otrok doživlja in kako se počuti doma, čeprav preživi velik del dneva v šoli.

Starši imajo veliko možnosti, da v času, ki ga preživijo z otrokom, obogatijo otrokovo in svojo duševnost in utrdijo medsebojne odnose v družini. Bolj kot to, koliko časa preživijo z otrokom, je pomembno, kaj se takrat med njimi dogaja.

Starši lahko preživijo doma ob otroku ure in ure, a če živijo drug mimo drugega in se zanimanja, opravila, veselja in pričakovanja staršev in otrok nikjer ne srečajo in združujejo, otrok ne more veliko črpati iz odnosov s svojimi starši in iz svojega doma nasploh. Če pa se lahko z njimi sprošča pri športu, sledi njihovim pogovorom o dogajanjih v svetu in sodeluje pri tem s svojim mnenjem, če lahko z njimi razpravlja o knjigi, ki jo je prebral, ali o televizijski oddaji, ki jo je videl, če se lahko zaupa staršem, kadar doživi nekaj posebnega ali če ima probleme, potem otrok začuti s svojih starših odmev na svoje veselje, razigranost, žalost in razočaranje in se lahko tudi sam odziva na čustva staršev. Družina in dom imata zanj tako res pravi pomen in vrednost.

Občutki zanesljivosti, zaupanja, varnosti in sprejetosti, ki jih otroku vsadi družina, ga varujejo pred prizadetostjo takrat, ko se iz takih ali drugačnih razlogov starši ne morejo ukvarjati z njim toliko, kolikor bi hotel sam in kakor bi si želeli starši.

Družinsko ozračje je treba negovati ne le zaradi njegovega pomembnega vpliva na duševni razvoj otrok, temveč tudi zaradi njegovega vpliva na odnose, delo in čustva odraslih članov družine.

Viri:

  • Sunderland, M. (2010). Znanost o vzgoji: praktični nasveti o spanju, joku, igri in ustvarjanju čustvenega ravnovesja za vse življenje. Radovljica: Didakta
  • Zalokar Divjak, Z. (2008). Otroci, mladostniki, starši. Krško: Gora
  • Žmuc- Tomori, M. (1983). Pot k odraslosti. Ljubljana: Cankarjeva založba.