Jezikovna inteligenca

  • Image

Predstavljajmo si pesnika, pisatelja, dramatika, govornika ...

Vsi so izredno občutljivi za pomen besed, upoštevajo slovnična pravila in jih v skrbno izbranih okoliščinah tudi kršijo, občutljivi so za rime, z jezikom znajo vznemiriti, prepričati, spodbuditi ...

Jezik je zelo pomemben v človeški družbi. Že otroci ga uporabljajo za prepričevanje staršev za določeno ukrepanje, na primer za nov košček tortice. Jezik jim pomaga pri pomnjenju pravil igre, z njim razlagajo učno snov sošolcu, igrajo se besedne igre itn.

V prvih mesecih vsi dojenčki tudi gluhi, tvorijo glasove, ki jih najdemo v glasovnem sistemu vseh jezikov. Tako slovenski, francoski kot kitajski in drugi dojenčki tvorijo enake glasove. Kasneje, ko začnejo govoriti v jeziku svojega okolja, pa ne morejo več tvoriti vseh glasov. Zato imamo odrasli težave pri izgovarjanju glasov jezika, ki se ga učimo na novo.

Večina otrok začne brati pri petih ali šestih letih. Zelo redki pa so otroci, ki se, kljub duševni manjrazvitosti ali avtizmu, naučijo brati zelo zgodaj. T.i. »hiperleksični« otroci so sposobni brati že pri dveh ali treh letih. Berejo ne glede na vsebino gradiva. Prebirajo pravljice, tehnične revije, sezname nesmiselnih besed. Ti otroci se težko smiselno pogovarjajo, pogosto samo ponavljajo sogovorčev govor.

Jezikovna inteligenca pomeni sposobnost uporabe jezika pri izražanju misli in razumevanju drugih ljudi. V vsakdanjem življenju otroci in tudi odrasli jezikovno inteligenco uporabljamo pri branju, pisanju in pogovorih. Visoko izražena jezikovna inteligenca je pomembna pri pisateljih, komediantih, odvetnikih, novinarjih, poetih, učiteljih in drugih sorodnih poklicih. Pri otrocih jo lahko spodbujamo s pomočjo besednih iger, z branjem pesmi in pravljic, z obiskovanjem gledaliških predstav, tako, da jih spodbujamo, da sodelujejo pri diskusijah itn.

Viri: