Čas za spanje - nočna mora staršev

  • Image

Skorajda ni starša, ki se ne bi vsaj enkrat v obdobju odraščanja svojih otrok soočal s težavami, povezanimi z večernim odhodom otrok v posteljo.

Težave so najpogostejše pri mlajših otrocih, ki kar nočejo in nočejo zaspati. Vedno znova vstanejo iz postelje, zahtevajo vodo, še eno prebrano pravljico, prigrizek, objem ali poljub. Samo da bi bili čim dlje pokonci in da jim ne bi bilo potrebno še zaspati. Tudi najbolj potrpežljivi starši se ob takih ponavljajočih dogodkih razburijo in razjezijo.

Starši razumejo svoje najmlajše, da nočejo v posteljo in da z jokom skušajo pridobiti njihovo pozornost in sočutnost. In prav to njihovo sočutnost otroci s pridom izkoriščajo. Otroci na eni strani vztrajajo pri budnosti, starši pa so na drugi strani zaradi tega razburjeni in jezni. Kaj kmalu se celoten ritual priprave na spanje sprevrže v pravi kaos. Starši vpijejo in se jezijo na otroka, otroci se jočejo in glasno kričijo. Na ta način se otrok še težje umiri in zaspi.

Starši lahko nevede vplivajo na težave s spanjem svojega otroka. Če mu tik pred spanjem dajo prigrizek, ki vsebuje veliko sladkorja, otrok postane hiperaktiven in poln energije, ter tako le s težavo zaspi. Starši misleč, da bo zaradi prevelike utrujenosti zaspal, otroku tik pred spanjem naložijo hišna opravila. Vendar ima to ravno obraten učinek- otrok je običajno še bolj razdražen in le s težavo zaspi.

Obstaja več načinov, s katerimi lahko starši svojega otroka pred spanjem umirijo ter ga tako pripravijo na nočni počitek. Še posebej mlajše otroke je potrebno že vnaprej opozoriti, da se bliža čas spanja. Povedati jim je potrebno, da naj počasi zaključijo z igro in da je to njihova zadnja aktivnost v tem dnevu. Lahko jih motiviramo z opisom aktivnosti naslednji dan, ki pa jih bodo doživeli le, če bodo odšli spat, saj morajo biti spočiti in ne utrujeni. Pri starejših otrocih pa je potrebno že vnaprej določiti uro spanca, ki se je morajo držati.

Večernemu kaosu in prerekanju se boste najlažje izognili s postavitvijo rutine odhoda v posteljo. Ta naj vsebuje uro odhoda v posteljo, pravljico za lahko noč, odhod na stranišče, poljub in objem. Nato zapustite sobo in ga na ta način naučite, da sam zaspi, brez vaše prisotnosti. Seveda je pri tem potrebno veliko vztrajnosti in potrpežljivosti. Nekateri otroci imajo s spanjem več težav kot ostali. Takim pomaga, če imajo v postelji svojo najljubšo igračko, če so oblečeni v najljubšo pižamo ali če zaspijo ob prižgani namizni lučki. Če jih je strah duhov in pošasti, jim razložite, da ti ne obstajajo ali pa jim dajte »čudežno razpršilo«, ki jih bo pregnalo ven iz sobe.

Predvsem pa je pomembno, da se starši zavedajo, da so oni tisti, ki postavljajo meje, in ne njihov otrok. Otrok potrebuje rutino, s pomočjo katere bo lažje zaspal in se tako naslednji dan zbudil spočit in poln energije.

Vir: Brazelton, T. B. (1999). Otrok: Čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga