Decembrski praznični običaji

  • Image

Decembrski praznični običaji

Ko se leto bliža koncu, se prične obdobje praznovanj in obdarovanj. Še posebej naši najmlajši so polni pričakovanj. December pa je tudi mesec, ko nas čaka vrsta opravil – potrebno je izbrati in okrasiti novoletno jelko, nakupiti darila za svoje najdražje in izbrati primerno lokacijo za odštevanje zadnjih ur starega leta. Praznični običaji so postali del naših življenj, zato se niti ne sprašujemo, od kod sploh izvirajo. 

Božič in novo leto

Praznik Jezusovega rojstva

Božič, za mnoge predvsem čas, ki ga preživijo v krogu družine, v katoliških in protestantskih državah praznujemo 25. decembra, v spomin na rojstvo Jezusa Kristusa, čeprav pravi datum njegovega rojstva ni znan. Pravoslavna cerkev božič praznuje 7. januarja, zaradi uporabe julijanskega koledarja. Praznovanje božiča pa sicer izvira še iz predkrščanskih časov, ko so poganska ljudstva častila prihod zimskega solsticija, ki napoveduje daljše dneve in simbolično zmago svetlobe nad temo. Kot krščanski praznik se je božič uveljavil šele v 4. stoletju.

Novo leto – novo rojstvo

Praznovanje prihoda novega leta je tesno povezano z naravo in zimskim solsticijem. Ko se konča staro leto, se rodi novo in tako, ciklično, vsako leto znova. Ta koncept začetka in konca je blizu večini kultur. Silvestrovo, ki je ime dobilo po papežu Silvestru iz 4. stoletja, se na prostem v Sloveniji praznuje šele dobri dve desetletji. S prihodom novega, nastane prenekatera novoletna zaobljuba, v navadi je, da prijateljem in domačim zaželimo vse dobro in pri tem nazdravimo. Po svetu se je marsikje še ohranila starodavna tradicija odganjanja zlih duhov z bučno glasbo in petjem.

Med najpogostejše motive, ki se pojavljajo zlasti v prazničnem času, sodijo pikapolonice, mušnice, štiriperesne deteljice, zvonovi, sveče, podkve in dimnikarji. Vsak od njih ima svojo zgodbo, a vsi naj bi prinašali srečo.

Božična ali novoletna jelka

Poganska ljudstva so vselej častila zimzelena drevesa in okoli njih spletla različne običaje. Novoletna jelka, kakršno poznamo danes, naj bi izvirala iz 17. stoletja iz protestantske Nemčije, kjer so drevesa doma okraševali z jabolki, orehi in piškoti, ki so jih otroci pojedli na božični dan. Kasneje so okraskom dodali še prižgane svečke, ki so jih nato zamenjale električne lučke. Darila, ki jih pod jelko pustita Božiček in Dedek Mraz, imajo v Evropi korenine v 18. stoletju. Sprva so jih obešali na drevo, kasneje pa zavili v ovojni papir in položili pod njega. Prvo božično drevo v Ljubljani naj bi postavili okoli leta 1845. Včasih je bilo v navadi, da se je božično jelko postavilo 24. decembra in podrlo 5. januarja, danes z okraševanjem praviloma začnemo prej in jelko pustimo, dokler je videti lepa.

Smrečice so pri nas nekdaj obešali na strop, z vrhom navzdol. Šele mnogo kasneje se je uveljavilo postavljanje smrečic na podstavke.

Umetno ali naravno?

Odgovor ni preprost, saj imajo tako umetna kot naravna božična drevesa svoje prednosti in slabosti.

Pri umetnih drevesih je ključna slabost onesnaževanje okolja, pa tudi videz, ki se ne more meriti z naravnim. Pri njihovi izdelavi in reciklaži se porabi veliko energije. Po drugi strani imamo eno kakovostno umetno drevo lahko desetletje ali več, pa tudi iglice nam ne bodo smetile dnevne sobe.

Naravna drevesa, pa naj bodo to jelke ali smreke, v dom prinesejo toplino in prijeten vonj. Vsako leto lahko izberemo drugačno obliko in velikost. Njihova slaba lastnost je, da se na toplem kmalu posušijo in iglice odpadajo, pa tudi okraševanje je malce bolj zahtevno. Uporaba naravnih drevesc je okolju bolj prijazna, pri čemer ni odveč poudariti, da sečnja dreves v gozdu ni dovoljena in lahko povzroči škodo lastniku gozda. Drevesa, vzgojena za prodajo, so označena s posebno nalepko Zavoda za gozdove Slovenije, kar pomeni, da njihova sečnja ne predstavlja škode za gozd.

Preostane pa vam še tretja alternativa – smrečico izdelajte sami iz vej ali iz različnih odpadnih materialov. Tako boste imeli povsem unikatno praznično drevo, njegovo ustvarjanje pa bo v veselje vsem članom družine.

Viri: https://sl.wikipedia.org/; Meh, Nina: Zakaj božič in novo leto praznujemo ravno v času zimskega solsticija?, rtvslo.si, 25. 12. 2014; Zonta, S. in Medved, A.: Praznovanje božiča sega v pogansko obdobje, MMC TV SLO, 25. 12. 2009.

Eden, dva ali kar trije dobri možje?

Miklavž

Prvi od treh dobrih decembrskih mož je Sveti Miklavž ali Sveti Nikolaj, nekdanji krščanski škof Nikolaj iz Mire, ki je med 3. in 4. stoletjem živel na ozemlju današnje Turčije. V Sloveniji so mu posvečene številne cerkve, tudi Ljubljanska stolnica. Bil je znan po darežljivosti, saj naj bi vse svoje podedovano bogastvo razdelil drugim. Otrokom prinaša darila v noči s 5. na 6. december, ko praznujemo njegov god. Oblečen je v škofovsko oblačilo s škofovsko mitro na glavi in palico v roki. Spremljajo ga angeli in hudiči.

Božiček

Drugi, ki ga decembra nestrpno pričakujemo, je Božiček. Gre za novodobno mitološko osebnost, ki obdaruje v noči pred božičem. Doma je na severnem tečaju, po nebu pa se prevaža s sankami, ki jih vlečejo severni jeleni, med katerimi je gotovo najbolj znan jelenček Rudolf. K nam je Božiček prišel iz Združenih držav Amerike, podobo pa je dobil v oglasu za Coca-Colo iz leta 1931. Pri nas se je ime Božiček ponekod uporabljalo za prevod nemškega dobrega moža 'Kristkindl', ki pomeni malega Jezuščka. Božička smo Slovenci spoznali po osamosvojitvi, ko smo pričeli s praznovanjem vse več uvoženih, komercialnih praznikov.

Dedek Mraz

V času Jugoslavije praznovanja božiča pri nas niso bila javno dovoljena, zato so iz Sovjetske zveze uvozili Dedka Mraza, ki ga je takratna komunistična oblast dovoljevala. Dedek mraz otroke obdaruje v zadnjem tednu, še posebej pa v zadnji noči leta. Izvira iz ruskih legend in je poročen s starko Zimo. No, pri nas je doma pod Triglavom. Njegova zunanja podoba, kakršno poznamo mi, je delo slikarja Maksima Gasparija, s slovenskimi vzorci na plašču iz ovčjega krzna, palico in tradicionalno polhovko na glavi. Med otroke se pripelje s sanmi in konjsko vprego.

Božični odštevalnik

Dneve do božiča smo odštevali z mojstrskimi recepti Midva kuhava. Zdaj smo odkrili vse, zato se kar lotite priprave najljubših.

PREVERITE RECEPTE

Dobro živi, samo če se deli

Ob koncu leta so misli o pomenu dobrih dejanj strnili posamezniki in člani društev, ki smo jih pomagali z donacijami.

PREBERITE VEČ

Dobrih 20

Le še do konca decembra lahko zbirate točke in januarja pridobite kupon za 20-odstotni popust.

PREVERITE UGODNOST