Od A do Ž o mleku

  • Image

Mleko za uravnoteženo prehrano

Je mleko priporočljivo za uravnoteženo prehrano? Koliko ga je sploh priporočljivo zaužiti? Katero izbrati? Mleko je tako osnovno živilo, pa vendar o njem krožijo številne trditve, ki si neredko nasprotujejo. Odgovore na najpogostejša vprašanja o mleku smo poiskali pri prof. dr. Ireni Rogelj z Biotehniške fakultete v Ljubljani.

Katere so ključne sestavine kravjega mleka, pomembne za naše zdravje?

Vse sestavine mleka so ključne. Kadar govorimo o sestavinah mleka in mlečnih izdelkov, največkrat poudarjamo beljakovine in kalcij. Pomembno pa je vedeti, da imajo mleko in mlečni izdelki visoko prehransko vrednost in funkcionalne učinke, predvsem zaradi pestrosti sestave. Istočasna prisotnost vseh življenjsko pomembnih hranil in njihovo ugodno razmerje, zagotavljata ne samo dobro prebavljivost mleka in mlečnih izdelkov, temveč tudi izvrstno izkoristljivost hranil.

Kalcij pa ni edini mineral v mleku, ki vpliva na močne kosti, kajne?

Pomen mleka in mlečnih izdelkov za zagotavljanje zadostnih količin kalcija pri izgradnji kosti in ohranjanju kostne gostote je poznan, vendar je potrebno poudariti, da vsebuje mleko v prehransko pomembnih količinah tudi druge minerale, ki so ključnega pomena za zdrave kosti. To so na primer magnezij, fosfor, kalij, mangan in cink. Danes vemo, da prisotnost laktoze in vezava kalcija na kazeine izboljšajo absorpcijo kalcija in da so, poleg kalcija, ob zadostni količini vitamina D, ki stimulira absorpcijo kalcija iz črevesa, pomembno hranilo za kosti tudi beljakovine.

Koliko mleka oz. mlečnih izdelkov dnevno potrebujemo?

Skladno s smernicami zdravega prehranjevanja je dnevna priporočena količina mleka od 4 do 6 decilitrov. To seveda vključuje tudi mleko v obliki mlečnih izdelkov kot so jogurt, skuta ali sir. Pri otrocih je priporočena količina odvisna od starosti otroka.

Ko že govorimo o mlečnih izdelkih kot so jogurt, skuta in kefir – kateri med njimi še posebej ugodno vpliva na naše zdravje?

Vsi našteti izdelki spadajo med fermentirane mlečne izdelke, kar pomeni, da pri njihovi izdelavi odigrajo pomembno vlogo različne mlečnokislinske bakterije, ki fermentirajo mlečni sladkor (laktozo) do mlečne kisline. Pri kefirju se jim pridružijo še kvasovke. Skuta je poleg tega, da vsebuje mlečnokislinske bakterije, še bogat vir mlečnih beljakovin, ki spadajo med prehransko najbolj kakovostne beljakovine. Težko bi posebej izpostavila katerega od njih, saj ima vsak svoje posebnosti. Skupna jim je prisotnost mlečnokislinskih bakterij, ki s svojim delovanjem izboljšajo prebavljivost izdelkov in izkoriščanje kalcija, zavirajo zdravju škodljive bakterije in ugodno delujejo na črevesje, saj so naravni predstavniki črevesne mikrobiote.

Ali je res, da lahko večina ljudi, ki zaradi laktozne intolerance ne smejo uživati kravjega mleka, vseeno uživa fermentirane mlečne izdelke?

Res, ker je količina laktoze v teh izdelkih nižja, saj jo mlečnokislinske bakterije med fermentacijo pretvorijo v mlečno kislino. Poleg tega pa jim milijoni mlečnokislinskih bakterij, ki jih zaužijejo skupaj s temi izdelki, s svojimi encimi (laktaza) pomagajo pri presnovi laktoze.

Mercator Mleko za zdravje

Na trgu imamo na voljo mleko z različno vsebnostjo maščob – katerega je najbolje izbrati?

To je odvisno od količine, ki jo uživamo. Po smernicah uravnoteženega prehranjevanja velja, da naj otroci do dopolnjene starosti dveh let, zaradi višjih energijskih potreb uživajo polnomastno mleko in polnomastne mlečne izdelke. Zdravi otroci naj bi do vstopa v šolo postopoma prešli na uživanje delno posnetega mleka in mlečnih izdelkov. Moje mnenje je, da bi morala tudi pri otrocih izbira temeljiti na količini zaužitega mleka in ob upoštevanju njihove aktivnosti ter s tem energijskih potreb.

Lahko kravje mleko uspešno nadomestimo s katerim drugim živilom?

Vsako živilo je posebnost in ga ne moremo nadomestiti z drugim, lahko pa s kombinacijo drugih živil zagotovimo podoben vnos določenih hranil.

Imajo riževo, mandljevo ali sojino mleko s kravjim mlekom kaj skupnega?

Nič, morda le podobno barvo. S tem ne želim povedati, da so s prehranskega stališča ti izdelki »slabši«, zgolj da so po sestavi, izvoru in razmerju hranil povsem drugačni.