Ozaveščanje o pomenu prehrane

  • Image

dr. Feelgood predavanje

Pred kratkim sem kontaktiral prijatelja Gregorja Pirca, ki je predsednik društva OnkoMan, in predlagal, da narediva dogodek z namenom ozaveščanja o pomenu prehrane.

Da je bil Gregor navdušen, sklepam po angažiranosti s katero je pristopil k organizaciji predavanja in po zelo ganljivih uvodnih besedah: »Pri Mariu mi je všeč, ker je tako zelo objektiven in podaja informacije takšne, kot so«. Kdor me pozna ve, koliko se trudim prodreti v vidno polje množice z agnostičnim, neopredeljenim pristopom, ki temelji na znanstveni literaturi in rezultatih iz dolgoletne prakse dela z najrazličnejšimi posamezniki.

Na predavanju sem želel izpostaviti dvoje:

  1. Osnovne principe na katerih bi prehrana morala temeljiti.
  2. Postaviti najgloblje zakoreninje mite v kontekst #pozdravipameti: dovolj časa smo imeli za naslednje:  post, dieto po krvnih skupinah in kaj dejansko pomeni »raznovrstno«, ko govorimo o prehrani.

banner Onkoman 1400x916px logotipi14

Začel sem udarno. Namenoma, ker je tako zelo pomembno:

Prehrana je znanost, ne mnenje ali prepričanje. Kot je za znanost značilno, temelji na dokazih in osnovnih principih, ki niso več stvar debate.

Kot evolucija pri biologiji ali gravitacija pri fiziki, so neke stvari, o katerih enostavno ne moreš zdravo-razumsko dvomiti. Obstaja preveč dokazov, ki to potrjujejo in zavračanje teh spoznanj ni zdrava mera skepticizma, ampak ignoranca in zabloda.

Primer takšnih spoznanj povzema moja definicija zdrave prehrane, ki sem jo pred leti prvič predstavil v učbeniku Fitnes zveze Slovenije: Zdrava prehrana je energijsko (kalorično) uravnoteženo stanje, znotraj katerega nam uspeva doseči potrebe po hranilih in to počnemo dolgoročno.

Ključne tri točke, ki določajo ali bo prehrana posameznika primerna, da ne rečem zdrava, so:

-        Energijsko ravnovesje.

-        Dovolj hranil.

-        Doslednost.

Ne število obrokov, prisotnost ali odsotnost ogljikovih hidratov, čas hranjenja, … vse to in še več so le metode, ki delujejo izključno zato ter takrat, ko uspejo zadovoljiti izpostavljene tri osnovne principe.

Ko smo razdelali podrobnosti okoli osnov, smo zaključili druženje s pogovorom o pogostih mitih, ki so še vedno močno zakoreninjeni v zavest družbe. Prva je bil post v povezavi z »razstrupljanjem« in »avtofagijo« (celičnim »čiščenjem«, preprosto rečeno).

banner Onkoman 1400x916px image

Bistveno sporočilo

Bistveno sporočilo je sledeče: Prodajanje postenja in avtofagije kot oh in sploh tehnike za očiščenje in samozdravljenje in podaljševanje življenja je zavajajoče. Vse to so samo (močno napihnjene) neutemeljene domneve. Za vse, ki vas tema zanima podrobneje, imamo pripravljen članek z naslovom: Postenje: koristno za celično obnovo ali zgolj nepotrebno matranje?

Kar se tiče prehrane po krvnih skupinah lahko odgovorim kratko in jedrnato: O povezavah med krvno skupino in prehrano v znanstveni literaturi ne duha, ne sluha o kakršnih koli koristih.

V obsežni analizi leta 2013, ki je vsebovala preko 1000 različnih študij na to temo, raziskovalcem ni uspelo najti niti ene same referenčne študije, ki bi jo lahko izpostavili v podporo tej dieti (vir).

In naposled, pomeni raznovrstno ni enako različno. Izbiranje različnih živil še ne garantira raznovrstne prehrane.

Živila znotraj iste skupine imajo zelo podobne značilnosti – mislim predvsem na vsebnost določenih hranil. Tako so brokoli, cvetača, ohrovt, zelje, … vsi drugačni po izkušnji in okusu, a na las podobni po hranilih katera vsebujejo. Enako velja za oreščke: mandlji, orehi, lešniki, … vse drugačno, a v bistvu ne. Ali žita: kvinoja, ajda, riž, kruh, kamut, … vse to izbiramo kot »raznoliko«, vendar ni. Gre za isto skupino živil, ki ima zelo podobne lastnosti.

Raznolikost pomeni izbiranje različnih skupin živil, ne različnih živil znotraj iste skupine!

Raznovrstna prehrana bo torej vsebovala tako rastlinska živila, kot živila živalskega porekla. Dobre vire beljakovin, ogljikovih hidratov in maščob. Meso, jajca in ribe, kot mlečne izdelke, žita in stročnice, oreščke in semena, sadje ter zelenjavo.

banner Onkoman 1400x916px image2

Primer uravnotežene prehane predstavlja naš mušter po imenu BeZeg: BEeljakovine + ZElenjava + Gorivo (maščobe in/ali ogljikovi hidrati).

BeZeG je eno temeljnih načel našega prehranskega svetovanja, ki govori o tem, kako oblikovati primeren obrok #pozdravipameti.

BEljakovine:

✔Od beljakovin je odvisno naše zdravje kosti, mišic, presnove in imunskega sistema.

✔So “strukturno” in ne energijsko (makro)hranilo – telo jih porablja za vse prej, kot za energijo.

✔Ne moremo jih skladiščiti (kot lahko maščobe in ogljikove hidrate) zato jih je smiselno vnašati v zadostnih količinah večkrat na dan.

ZElenjava:

✔Zelenjava je odličen vir mikrohranil, vitaminov ter mineralov,

✔Je slab vir energije (ima veliko vode, vlaknin in malo kalorij).

✔Z beljakovinami tvori zelenjava dvojec “za zdravje”.

Gorivo:

✔Ko poskrbimo za Be in Ze je na vrsti še G, gorivo torej. Tu govorimo o maščobah (M) in/ali ogljikovih hidratih (OH).

✔Potrebe so odvisne od posameznikovih ciljev. Noben vir goriva ne redi kar sam po sebi. Niti maščobe, niti ogljikovi hidrati. Redi, če pojemo preveč goriva relativno na svojo porabo (kar se pogosto zgodi zaradi zanemarjanja Be in Ze).

✔Hujšanje = manj goriva na krožniku, pridobivanje telesne teže = več goriva in ohranjanje telesne teže = glih prav 🙂