S posluhom za naravo in živali

  • Image

S posluhom za naravo in živali

O tem, kaj je ekološko pridelana hrana, ter da je bogatejša s hranili, bolj polnega okusa in posledično boljša izbira za naše dobro počutje, smo že pisali. Tokrat smo raziskali, zakaj je ekološko kmetijstvo bolj prijazno tudi do okolja in živali.

Skrb za naravo

Znanstveniki opozarjajo, da se ozračje Zemlje segreva, podnebje pa spreminja. Večina teh sprememb se je zgodila v zadnjih nekaj desetletjih. Ekstremno nizke ali visoke temperature, pogoste suše in poplave ter druge naravne nesreče pomembno vplivajo na pridelavo hrane v svetu in doma.

Ekološko kmetijstvo, ki temelji na načelu, da je treba v tla vrniti tisto, kar je iz njih vzeto, je pomembno orodje za blaženje podnebnih sprememb. Dobra novica je, da je v zadnjih letih opazno zmanjševanje negativnih vplivov kmetijstva na okolje. Pri tem ima pomembno vlogo tudi zmanjšana raba pesticidov in mineralnih gnojil ter gensko spremenjenih organizmov, ki v ekološkem kmetijstvu ni dovoljena. Rodovitnost zemlje ohranjajo organska in rudninska gnojila, rastline se varujejo s kolobarjenjem in ustrezno obdelavo tal ter izborom odpornejših sort.

Za kmetijstvo sicer še vedno ostaja velik izziv zagotavljanje zadostne količine in visoke kakovosti pridelkov s trajnostno uporabo naravnih virov in brez uporabe okolju škodljivih snovi.

Mercator 1

V ekološkem kmetijstvu se celostno dopolnjujeta rastlinska pridelava in reja živali ter na ta način sledenje naravnim procesom kroženja v naravi.

Skrb za dobro počutje živali

Živinoreja je najpomembnejša panoga slovenskega kmetijstva. Prevladuje govedoreja, sledijo ji perutninarstvo, prašičereja, reja drobnice, konjereja in čebelarstvo. Poleg ohranjanja kmetijskih gospodarstev in kulturne krajine, zagotavljanja biotske raznovrstnosti in trajnostnega reševanja okoljskih izzivov je posebna skrb v ekološki živinoreji namenjena potrebam in dobremu počutju živali.
Osnovne pogoje ekološke reje opredeljuje zakonodaja.

  • Reja živali na privez je, razen v izrednih razmerah, v ekološki reji prepovedana.
  • Ko gre za namestitev, je pomembno upoštevati potrebe posamezne živali glede velikosti prostora, prezračevanja in svetlobe. Prednost pri gradnji hlevov imajo naravni materiali in oskrba z nizkim vložkom energije.
  • Živali morajo imeti dovolj prostora za gibanje in večinoma stalen dostop do pašnih površin.
  • Število živali na kmetiji je pogojeno tudi z obremenitvijo površin z dušikom (maksimalno 170 kg N/ha/leto).
  • Omogočen moram biti prost dostop do vode in krme – tudi živalska krma mora biti pridelana po pravilih ekološkega kmetovanja.
  • Oskrbnik mora živali redno obiskovati in opazovati, saj je njihovo dobro počutje prednostna naloga ekološke živinoreje.

Vsak izmed nas lahko pripomore

Z izbiro kakovostne ekološko pridelane hrane domačega izvora prispevamo svoj delček k zmanjšanju podnebnih sprememb ter pomagamo ohranjati raznovrstnost rastlin in živali, obenem pa pripomoremo tudi k varovanju osnovnih človeških dobrin, med katere sodijo:

  • ustrezen življenjski prostor,
  • kakovostni naravni viri ter
  • dostop do zadostne količine varne in kakovostne hrane.

Mercator 2

S hitrim tehnološkim napredkom, slabšo kakovostjo in razpoložljivostjo naravnih virov, intenzivnim naraščanjem prebivalstva in z vse bolj očitnimi podnebnimi spremembami je neizogibno spoznanje, da je treba z zgoraj navedenimi dobrinami ravnati skrbno in gospodarno. Pomembni ukrepi za varstvo okolja se zato izvajajo na nacionalni ravni, prav vsak izmed nas pa lahko v svoje življenje uvede dobre navade, ki bodo imele pozitivne posledice za prihodnje rodove.

Viri: Resolucija: "Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, 2019; Zagotavljanje ustrezne reje živali, Bivalni prostor, KGZS; Ekološka pridelava, gov.si, 2019; Živinoreja in živalski proizvodi, gov.si, 2020; Zakon o kmetijstvu;