Kaj pa je Agrobiznis?

Agrobiznis je projekt časnika Finance, s katerim želijo spodbujati podjetništvo in inovativnost na področju prehranske samooskrbe.

Pišejo o kmetijah, čebelarjih, živinorejcih, vinarjih ter vseh drugih, ki predelujejo in pridelujejo raznovrstno hrano in pijačo slovenskega porekla. Odkrivajo male ponudnike, ki imajo potencial, podjetniško žilico, dovolj vztrajnosti in močno željo, da se v svoji tržni niši prebijejo v sam vrh, širijo proizvodnjo in pridejo na trgovske police. Opozorijo tudi na inovativne ekipe ali podjetja, ki imajo idejo za novo tehnologijo pridelave hrane ali nov poslovni model, ki bi lahko pripeljala do večje samooskrbe.

Ker je filozofija Agrobiznisa tesno povezana in prepletena s filozofijo in poslanstvom Radi imamo domače, smo se pred leti odločili za sodelovanje pri organizaciji letnega natečaja Agrobiznis.

Njegov je spodbujanje trajnostnega razvoja – do okolja prijazne pridelave, prodaje in porabe v lokalnem okolju, kjer je manj stroškov z logistiko, predvsem pa manj slabih vplivov na okolje in zdravje ljudi, ki tako jedo svežo in lokalno hrano.

7. Agrobiznisova konferenca

Na 7. Agrobiznisovi konferenci so razkrili štiri zmagovalce letošnjega natečaja, s katerim spodbujajo inovativnost in podjetniško naravnanost kmetij ter drugih ponudnikov lokalne hrane. V ospredju konference so bili uspešni mladi kmeti, primeri digitalizacije kmetijstva in druge priložnosti.

Katja Temnik - najboljša podjetnica v kmetijstvu

»Z upokojitvijo od košarke sem stopila med mlade kmete, živim povsem drugače, ko biodinamično pridelavo in predelavo zelišč iz maminega konjička razvijam v posel. Zavedam se, da na kmetiji potrebujemo podjetniške sposobnosti, še pomembnejši pa se mi zdi pravi odnos do zemlje in okolja. Razvijamo drugačno kmetijstvo, ne industrijskega, ampak do okolja bolj spoštljivega,« je povedala Katja Temnik z zeliščnega vrta Majnika iz Žič pri Slovenskih Konjicah.

Na zeliščnem vrtu Majnika v Žičah pri Slovenskih Konjicah nam je s pomočjo tradicionalnega podeželskega znanja o domači pridelavi zelišč in zdravilnih rastlin ter naše inovativnosti v smislu prepoznavanja potreb sodobne priprave hrane, uspelo razviti povsem naraven izdelek iz posušenih kuhinjskih zelišč in zelenjave ter nerafinirane tradicionalne piranske soli: eko kuhinjsko zelišno sol Majnika.

Zeliščna sol Majnika je odličen naravni nadomestek za t. i. vegeto in podobne jušne osnove in kocke ter se uporablja za začinjanje vseh vrst slanih jedi. Zeliščno sol Majnika pripravimo iz mešanice fino mletih posušenih zelišč in zelenjave v zeliščni soli Majnika je pripravljena iz: peteršilja, korenja, zelene, drobnjaka, bazilike, čebule, pora, origana, timijana, rožmarina, luštreka, lovorja, brokolija, cvetače, pastinaka, šetraja, majarona, ohrovta, zelja.

Recepte s sestavinami z zeliščnega vrta Majnika nadete tukaj.

Soški namaz mlekarne Planika in ribogojnice Faronika - najboljši izdelek po izboru porabnikov

V Posočju nas je tako malo, in če se med sabo ne povežemo, nas bodo drugi pojedli,« se je pošalila Anka Lipušček Miklavič, direktorica mlekarne Planika iz Kobarida, ki je v soškem namazu združila skuto in dimljeno soško postrv iz ribogojnice Faronika v Tolminu. »Lažje uspemo povezani in skupaj ustvarjamo zgodbe iz doline Soče. S Faroniko smo prvič sodelovali pri soškem siru, ki vsebuje koščke dimljene postrvi, soški namaz je nadaljevanje, še kaj novega bo sledilo,« dodaja.

Ribogojnica Faronika je mlado in malo podjetje z veliko idejami. »Malo podjetje potrebuje veliko časa, da se umesti na trg, s povezovanjem z mlekarno Planika pa lahko uspemo hitreje. Naše partnerstvo je lahko vzor tudi za druge. Lahko se še s kom povežemo in kupcem ponudimo kaj novega,« meni Urška Bizjak, direktorica Faronike.

Ekološki bezgov kis kmetije Čarička - najinovativnejše živilo

»Znanje naših babic smo nadgradili v unikaten bezgov kis, ki nastaja dve leti. Iz bezgovih cvetov najprej naredimo vino in nato kis z ekološkim certifikatom. S prihodom na Mercatorjeve police ga bomo lahko približali večjemu krogu kupcev in povečali obseg proizvodnje, tega so veselimo,« je razložil Emil Bedekovič, ki na kmetiji Čarička na Razkrižju dela inovativen bezgov kis, pa tudi jabolčnega.

Kolektivna znamka Dobrote Dolenjske - najboljši primer povezovanja

Zavod za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske doline je leta 2014 oblikoval kolektivno znamko Dobrote Dolenjske, ki združuje 500 izdelkov skoraj sto dobaviteljev z Dolenjskega, Kočevskega, Ribniškega in iz Bele krajine. »Povezujemo pridelovalce in predelovalce hrane iz naše regije, gostince in turistične ponudnike ter skupaj razvijamo novosti. Imamo visoke zahteve, saj naš certifikat podelimo izdelkom, ki imajo vsaj 70 odstotkov surovin iz naše regije. Zdi se nam pomembno, da kupci vedo, od kod naša živila prihajajo, in da strokovna komisija oceni, kdo dobi naš certifikat. Letos smo razvili že 20 novih izdelkov, s katerimi kupci, med njimi je tudi veliko turistov, doživijo in spoznajo našo regijo,« je poudarila Špela Smuk iz Zavoda za trajnostni razvoj Temeniške in Mirnske doline, ki je nosilec kolektivne znamke Dobrote Dolenjske.

Vsebina članka je povzeta po https://agrobiznis.finance.si/