Prehrana in dobre izbire

Čas.

Cena.

Počutje.

Te tri prioritete vidim kot najpogostejše, na katere nas večina pomisli, v takšnem ali drugačnem vrstnem redu, ko pride čas za nakup špecerije.

Koliko časa mi vzame, koliko stane in kako bo določeno živilo vplivalo na moje počutje, ali počutje članov moje družine, so osnovna vprašanja, skozi katera filtriramo svoje izbire.

Mercator web clanki 720x500px 2020 05 199
Mercator web clanki 720x500px 2020 05 202
Ni vsako sadje vedno dobra izbira, kot tudi kos pice ni vedno slaba.
Mercator web clanki 720x500px 2020 05 204
Mercator web clanki 720x500px 2020 05 207

Ampak, to niso edine prioritete. Vedno več ljudi »glasuje« s svojimi prehranskimi izbirami »za« ali »proti« različnim ideološkim idejam, ki se z vplivi prehrane na zdravje morda stikajo le tangentno. In seveda je tu zdravje, nekakšna univerzalna vrednota pod katero se z veseljem in ponosom podpišemo, čeprav si jo lahko razlagamo vsak povsem po svoje.

Ne bo čudno, če v stolpec zdrava prehrana, današnja mladina umesti povsem druga živila, kot starejša populacija. Ali sledilec LCHF diete v primerjavi z osebo, ki mu je bližje veganski način prehranjevanja.

Zakaj?

1.    Zaradi nejasne komunikacije, kaj zdrava prehrana v svojem bistvu sploh pomeni in obsega.

Obstaja velik razkorak med tem, kako na eni strani o zdravi prehrani komunicirajo nekateri mediji, vplivneži in strokovnjaki, ki oblikujejo mnenje večine in na drugi strani, kako je stanje zdrave prehrane zapisano na osnovah znanosti in realnega življenja.

Prvi pol komunicira o prehrani skozi nabor opisnih pridevnikov, specifičnih lastnosti izbranih živil in skozi določene metode (LCHF, Vegan, ...). Nekaj primerov:

  • večkrat na dan "po malo",
  • brez zajtrka ali z obilnim zajtrkom,
  • večinoma ali celo izključno iz rastlinskih virov,
  • večinoma ali celo izključno živalskih virov,
  • največ zjutraj in malo ali nič zvečer,
  • največ zvečer in nič ali malo zjutraj, ...

Vendar prehrane ne dela zdrave skupek lastnosti, prisotnost ali odsotnost nekaterih živil oziroma zaprisega določeni metodi. Zdrava prehrana temelji na osnovnih principih ("zakonih"), kjer so določene metode zgolj načini, kako tem principom ugoditi. Če naša prehrana ne uspeva slediti izpostavljenim petim principom, ali le kateremu izmed njih, ji na dolgi rok ne moremo reči zdrava.

3

Prvi princip so kalorije. Če jih dosledno vnašamo preveč ali premalo, se bomo zredili ali prekomerno shirali. Obe skrajnosti sta v prehranski literaturi povezani z najvišjim tveganjem za pojav/razvoj različnih bolezni.

Z drugimi besedami: kalorije iz "zdravih" živil niso posebno čudežne in če se prekomerno nabirajo okoli in znotraj nas, bodo naredile škodo.

Drugi princip so hranila. Tu govorimo o vitaminih, mineralih, beljakovinah, določenih maščobnih kislinah, vlakninah in različnih fitohranilih.

Dovolj, da ne zbolim ali ne kažem znakov pomanjkanja, še ne pomeni dovolj za podporo optimalnega zdravja. Tako ne gre živeti zgolj na "junk" hrani in sladkarijah ter se tolažiti z dejstvom, da je vse ok dokler se ne redim (ali so izbrane sladkarije »bio«).

Prekomerna zamaščenost na "zdravi" hrani in ohranjanje normalne telesne teže na "junk" dieti sta dve plati ponarejenega kovanca.

Tretji princip je priročnost. Petkrat na dan, a ne? Ja itak. Ni vsem do drobljenja obrokov čez dan. To ni niti potrebno niti ni s tem karkoli narobe. Kot rečeno v uvodu: "jesti večkrat po malo" je le metoda, ne univerzalno pravilo zdravega prehranjevanja.

Dober prehranski nasvet tako upošteva posameznikov življenjski slog, navade, potrebe in časovne zahteve in zmožnosti.

Četrti princip je všečnost. Ko izbiramo obrok, nas večina ne pomisli na kalorije niti na hranila. Pri izbiri nas večinoma vodijo druge prioritete. Med njimi sem izpostavil tudi počutje in na tem mestu ni močnejšega sprožilca dobre volje, kot mmmmmm, tisti, božanski, okus.

To je lahko dobro: če nam je nek obrok všeč, se ga verjetno ne bomo zlahka naveličali.

In je lahko slabo: če je večina obrokov neustavljivo okusna, saj bomo v takšnih situacijah verjetno vnesli več kalorij, kot jih potrebujemo ali uspemo "pokuriti". Ključno je torej najti zlato sredino: oblikovati prehrano okoli okusnih, primerno sestavljenih obrokov, ki ne vodijo v prenajedanja ali lušte.

Zadnji princip je sprejemljivost. Mislim na finančno in ideološko sprejemljivost za posameznika, ne kar na splošno.

Vzkliki v smislu »moraš kupovati bio zaradi pesticidov« in »ne kupuj bio - to je vse nateg« so iztrgani iz konteksta posameznikovih interesov, ki jih bolje predstavim pod naslednjo točko.

5

2.    Zato, ker se s prehrano identificiramo. Ker gradimo do nje tudi čustven odnos, ne le razumski.

Obstaja bistvena razlika, ki loči prehrano od večine ostalih znanosti. Z njo se identificiramo. Opredelimo se kot "za" in "proti" čemurkoli že, na čustveni in izkustveni osnovi, ne na osnovi znanja ter objektivnih dokazov.

Pri prehrani nas zanima bolj kot dejanska resnica tista, ki je naša in naredili bomo vse kar je v naši moči, da jo zaščitimo. Kajti, če jo izgubimo ali nam jo kdo vzame, izgubimo del sebe. Zato jo ščitimo in iščemo zgolj takšne potrditve, ki jo krepijo, ne izpodbijajo.

To je človeško in nisem prepričan, če se je proti temu smiselno boriti. Nisem prepričan, da bo svet boljši, če bomo vsi izključno »znanstveni«, ali sledili zgolj objektivnim resnicam, kot jih razumemo v danem trenutku. Se mi pa zdi, da bi nam lahko zelo pomagalo, če bi razmišljali bolj kritično in bi nam bilo z večjo mero sprejemanja perspektiv, ki niso naše, bolj prijetno sobivati.

Do cilja lahko vodi več poti. Ena je res najkrajša, druga najhitrejša, a tretja bo morda za koga najlepša. To primerjavo lahko prezrcalim: če je cilj zdrava prehrana, vodi do tega stanja več poti. V prejšnji točki smo pojasnili »prometne predpise«, ki jih moramo na poti upoštevati, a po kateri poti se bomo odločili peljati, bo v največji meri odvisno od želja vsakega posameznika.

Nekdo se lahko odloči izbirati »bio«, drug za pretežno rastlinsko prehrano, naslednji ravno obratno, peti za dobro staro kmečko kuhinjo. Moja naloga ni govoriti vam, kam morate potovati, temveč vas naučiti kako.

3.    Ker lahko. Imamo možnost izbirati.

A veste kako je moja mama rekla včasih bio solati?

Solata.

In kako je rekla kvinoji?

Kruh.

Ali oljčnemu olju?

Mast.

Smešno, a tako je bilo. Šel si v trgovino po mleko in na izbiro je bilo tisto v beli embalaži in tisto v rdeči. Danes imamo tako ali drugače posneta, polnomastna, ekstra polnomastna, homogenizirana, pasterizirana, UHT obstojna, mandljeva, iz soje, riža, konoplje, kokosa, …, 100 različnih embalaž, znamk in cen.

Tako je z večino živil in odvisno od perspektive je, kaj si želimo ob tem misliti. Lahko večji ponudbi pripišemo soodgovornost za zmedo, prekomerno ustvarjanje produktov zavoljo spodbujanja potrošnje in zavajajoče pripisovanje značilnosti določenim sestavinam, z namenom spodbujanja prodaje?

Lahko.

Lahko pa tudi ne.

Večja ponudba je lahko v očeh matere z alergikom na gluten, na primer, rešiteljica iz stiske. Določeni izdelki vsebujejo certifikate, ki zagotavljajo, da živilo ne vsebuje določenih sestavin. Slednja so morda res produkt moderne industrije prehrane, a v tem primeru le koristna.

6

Z drugimi besedami: vzročni zdravstveni problem je debelost (zamaščenost). Krepko več kot polovica Slovencev je pretežkih* in ne redimo se zaradi nobenega posameznega živila samega po sebi, niti sladkorja, še manj zaradi konzervansov ali barvil. Redimo se, ker po večini ne razumemo svojih prehranskih potreb, jemo naključno in sporadično ter najpogosteje izbiramo takšna živila ali obroke, ki nas ne nasitijo dovolj glede na njihovo energijsko vrednost.

* Po podatkih WHO iz 2016.

S tem v mislih bodo za večino zares "dobra izbira" takšni obroki, ki so:

  • Energijsko in hranilno uravnoteženi. To pomeni, da vsebujejo primerno količino energije (kalorij) in dovolj hranil (predvsem beljakovin).
  • Kombinirajo skupine živil, ki so najbolj nasitne in hranljive: zelenjavasadje, stročnice, gomolji, polnovredna žita, pusto meso in mlečni izdelkiribe ter jajca.
  • Primerni za različne načine prehranjevanja. Iz prejšnjih dveh točk je možno sestaviti primeren veganski obrok, kot priljubljeni "lchf", ki je njegovo skoraj popolno nasprotje, tudi brez laktoze, glutena in drugih omejitev, če je to za nekoga pomembno.
  • Praktični in primerni za različne situacije: za v službi, po poti, po treningu ali pred treningom za športnike, z več beljakovinami in zelenjave za tiste, ki želijo shujšati ali lažje nadzorovati telesno težo, idr.
  • Dovolj okusni. S tem mislim na primerno začinjeni, da nam obrok tekne, a brez nepotrebne energije iz dodanih maščob, škroba in sladkorja.

Mogoče je pa to ideja za nekoč, ko bodo takšne izbire in obroki v trgovinah na voljo pod oznako Feelgood ;)

 

Mario Sambolec
Nutricionist MNU, PN1 in ACA
Trener in predavatelj FZS
Ustanovitelj http://www.feel-good.si

Želite več vsebin? Prijavite se na naše e-novice.

Prijavite se