Miti in resnice o potenju

Potenje je normalen fiziološki odziv telesa, ki je pospešen v času telesne aktivnosti ali ob višjih okoljskih temperaturah. V članku izveste zakaj je potenje pomembno, kako se znoj razlikuje med posamezniki in v kakšnih situacijah lahko z namernim ter prekomernim potenjem resno ogrozimo svoje življenje.

Banner Dr Feelgood 720x400px potenje4
Banner Dr Feelgood 720x400px potenje
Banner Dr Feelgood 720x400px potenje6
Banner Dr Feelgood 720x400px potenje8

Zakaj se potimo?

Potenje in posledično izhlapevanje znoja s površine kože igra kritično vlogo pri uravnavanju telesne temperature, kar je še posebej pomembno med intenzivno telesno aktivnostjo ter takrat, ko se nahajamo v zahtevnejših pogojih (izrazita vlažnost in/ali vročina).

Brez sposobnosti potenja bi se naše telo hitro pregrevalo, podobno kot procesor računalnika brez ventilatorja. Pregrevanje vodi do toplotne izčrpanosti, ki jo poznamo tudi po imenu vročinska kap.

Žleze znojnice niso pomembne zgolj za izločanje odvečne toplote, temveč opravljajo pomembno delo reabsorbcije soli (NaCl) in bikarbonata iz znoja. Slednje je odločilno pri regulaciji elektrolitskega in kislo-bazičnega ravnovesja v telesu.

Potenje je ključnega pomena za naše zdravje in dobro počutje, zato se proti njemu morda ni smiselno na vse pretege boriti kljub temu, da utegne povzročiti nelagodje v določenih trenutkih in socialnih interakcijah.

Kaj je znoj in kako se razlikuje med posamezniki?

Pot je v bistvu mešanica vode in natrijevega klorida (soli), ki vsebuje tudi številne druge sestavine v različnih koncentracijah (kalij in različni vitamini ter minerali).

Moški se načeloma potimo bolj od žensk, vendar je to pogosto na račun višje telesne mase.

Sposobnost termoregulacije je med spoloma enaka pri večini oblik telesne aktivnosti in pri zunanjih razmerah. Razlike se pojavijo pri otrocih kot posledica manjše površine telesa. Pri njih bodimo dodatno pozorni na okolje in primerno hidracijo v času njihove telesne aktivnosti.

Sestava znoja se razlikuje med posamezniki. Nekateri s potenjem izgubljajo več natrija (tehnično to pomeni, da njihov pot vsebuje [Cl] in [Na] v koncentraciji ≥ 70–80 mmol/L), kar se med drugim pokaže tudi na oblačilih v obliki poudarjenih belih lis.

Za te posameznike pravimo, da imajo »slan znoj« (ang. salty sweaters) in pri njih lahko zasledimo višje tveganje za zmanjšanje plazemskega natrija kot posledica pretirane količine zaužite tekočine (praviloma navadne vode) med več ur trajajočimi vzdržljivostnimi preizkušnjami.

Takšno stanje se imenuje z vadbo povezana hiponatremija, ki lahko vodi v smrt in je glavni razlog zakaj je pitje prevelike količine vode med vzdržljivostnimi preizkušnjami odsvetovano.

»Slan znoj« za večino ljudi, posebej v okoliščinah brez intenzivne telesne aktivnosti, po vsej verjetnosti ni zdravstveno ogrožajoč. Velja le paziti, da ne pijemo pretiranih količin vode med telesno aktivnostjo do točke, ki presega naš naraven občutek žeje in bledo rumene barve urina. To je naše pravilo #pozdravipameti, ki velja za vse, ne zgolj tiste s »slanim znojem«.

Ali pospešeno znojenje pomaga pri »detoksifikaciji« telesa?

Pogosto povezujemo potenje, poleg termoregulacije, tudi z drugimi kritičnimi homeostatskimi vlogami (funkcije, ki ohranjajo telo »v ravnovesju«). Tak primer so potne žleze, ki med drugim pripomorejo k odvajanju odvečnih mikrohranil, metabolnih presnovkov in toksinov iz telesa.

Sklicevanje na to je pogost modus operandi različnih potencialno nevarnih praks, kot sta dolgotrajno savnanje ter trening v neprimernih pogojih (npr. »hot joga«), z namenom »detoksifikacije« oz. razstrupljanja telesa, hitrejšega hujšanja ter »jačanja« imunskega sistema.

Opozarjam pred takšnimi ravnanji, saj so lahko v določenih stanjih in brez primerne obravnave smrtno nevarna. Poleg tega sama učinkovitost znojnih žlez kot izločevalnega organa v namen ohranjanja homeostaze ni najbolje definirana.

Potenje ni enako kurjenje maščobe

Eno izmed pogostejših prepričanj, ki se vrtijo okoli te teme primarno v fitnes krogih je tudi, da pospešeno potenje vodi do hitrejšega kurjenja telesnih zalog maščob. Posledično se nekateri »zadekajo« s številnimi plastmi oblačil ali celo ovijejo folijo okoli delov telesa in tako telovadijo. Sredi poletja vidimo tudi osebe, ki tečejo v anoraku. To je blazno, nevarno, poleg tega pa tudi ni učinkovito za želen namen.

Več potenja namreč ne pomeni večje količine pokurjene energije. Kvečjemu bi lahko rekli, da velja obratno. Večjo količino kalorij namreč kurimo v hladnih pogojih, ko mora naše telo alocirati več energije za proces termoregulacije.

Potenje kot »zdravilo« za prekrokano noč?

Še en mit ponazarja trditev, da z namenskim in intenzivnim potenjem hitreje presnavljamo alkohol ter lažje premostimo prekrokano noč. V realnosti je približno 90 % alkohola odstranjenega iz telesa preko oksidacije, ki poteka v jetrih in vsega desetino alkohola izločimo z dihanjem, urinom ter potenjem. Bolj učinkoviti orodji proti t.i. »mačku« ostajata poznati svoj limit in med pijančevanjem spiti dovolj vode v izogib dehidriranosti ter posledično še močnejšega glavobola.

Ključne točke: 

  • Švic je način kako naše telo uravnava normalno temperaturo.
  • Sestava potu se razlikuje med posamezniki, tudi stopnja znojenja. Na to ne moremo, niti ne želimo pretirano vplivati, lahko pa se primerno odzovemo.
  • Dodatno pozornost si zaslužijo otroci in osebe, katerih znoj je izrazito slan.
  • Pritiskati po gasu potenja z namenom pospešiti razstrupljanje in »kurjenje« maščobe ni učinkovito. V bistvu je lahko zelo nevarno.

Mario Sambolec in Matjaž Macuh,
Feelgood – rešitve za zdravje in dobro počutje.
www.feel-good.si

Viri
Baker L. B. (2019). Physiology of sweat gland function: The roles of sweating and sweat composition in human health. Temperature (Austin, Tex.), 6(3), 211–259. https://doi.org/10.1080/23328940.2019.1632145