Kaj pa pivo?

Pivo spada med splošno najbolj priljubljene pijače na svetu, skupaj s kavo in čajem. Z vinom se celo bojuje za mesto najbolj priljubljene alkoholne pijače na svetu.

Minister za zdravje opozarja: prekomerno pitje alkohola lahko škoduje zdravju!

Banner slike shutter 720x400px

Banner slike shutter 720x400px2

Banner slike shutter 720x400px3

Banner slike shutter 720x400px4

Banner slike shutter 720x400px5

Banner slike shutter 720x400px6

Zgodovina piva je dolga in bogata, saj vključuje zanimive zgodbe o najrazličnejših dognanjih in tehnoloških odkritjih. Pivo je priljubljeno in zanimivo, toliko je nesporno. Precej manj znano in razširjeno pa je znanje o prehranskih lastnostih piva in zdravstvenih učinkih pitja piva.

Namen tega članka je predstaviti pivo pod drobnogledom; vključno z domnevnimi vplivi na zdravje in nasloviti razširjene mite, kot je “pivski trebuh”.

Pivo: zgodovinski pregled in priprava

Varjenje piva je starodavna praksa, ki naj bi se začela že pred več kot 6000 leti. Pivovarstvo je skozi čas, še posebno do konca 19. stoletja, postalo izjemno “izpiljen” proces, utemeljen na številnih znanstvenih odkritjih in tehnološko naprednih praksah, ki omogočajo ponovljivo proizvodnjo piva najvišje kakovosti.
Osnovni koraki pri proizvodnji piva so:

  • Dodajanje vode in segrevanje ječmena v procesu namakanja in kalitve, s čimer dobimo slad. Celoten proces traja približno 10 dni.
  • Nadalje se slad shrani za 3-4 tedne, čemur sledi njegovo mletje.
  • Mletemu sladu se doda toplo vodo in škrobne dodatke, kar omogoča, da se granule sladu spremenijo v želeju podobno strukturo, s čimer so bolj dostopne do encimov za razgradnjo (amilaze).
  • Tekoči del (pivino) se spere stran od granul in nastalo sladko tekočino se zavre skupaj z določenimi ekstrakti z namenom odstranjevanja grenkega priokusa piva ter dodajanja specifičnih arom.
  • Po čiščenju in hlajenju se pivini doda kvas in pusti celotno zmes, da fermentira več dni zapored – tekom procesa se sladkorji pretvorijo v etanol (alkohol) in ogljikov dioksid.
  • Temu sledi odstranjevanje kvasa, hlajenje, čiščenje in pasterizacija piva ter končno pakiranje.

Pivo: prehranska vrednost

S prehranskega vidika so glavne sestavine piva voda (okoli 90 %), sledijo ogljikovi hidrati, etanol (alkohol, običajno v razponu 4-6 %, lahko pa tudi bistveno več). Zgolj v marginalnih količinah v pivu najdemo minerale, vitamine ter določene bioaktivne snovi, kot so polifenoli in organske kisline.

Preberite več: Fitokemikalije – koristne rastlinske spojine in njihov vpliv na zdravje.

V prvi vrsti se torej pogovarjamo o izdelku, ki je izrazit vir energije, iz vidika esencialnih hranil pa ostaja relativno reven. Ker gre za “tekoče kalorije” je pivo poleg tega še precej nenasitno, podobno kot ostali kalorični napitki. Na nek način je pivo “sladka pijača”ali “sok” za odrasle - le da za razliko od navadnih sladkih pijač vsebuje še nezanemarljivo količino alkohola.

V nasprotju s splošnim prepričanjem pivo ni izrazit vir vitaminov B kompleksa, še manj vitamina B12. Slednjega sicer nekaj res nastane tekom fermentacije, toda gre za biološko slabo razpoložljivo obliko. Pivo posledično ni dober vir nobenega od vitaminov iz skupine B.

Preberite več: Vitamini skupine B

Pivo ni dober vir mikrohranil, temveč gre predvsem za vir energije (kalorij) na račun sladkorjev in alkohola. Zaradi tega moramo biti pri pitju zelo piva pozorni na zaužito količino, če sta nam v interesu skrb za splošno kakovost svoje prehrana in skrb za zdravo telesno maso.

Kaj pa craft pivo?

Danes sta največji komercialni proizvajalki piva na svetu Kitajska in ZDA. Večina komercialno proizvedenega piva je običajno pivo, toda pogosteje lahko zasledimo tudi t. i. craft piva na račun svojih posebnih senzorične lastnosti. Manjše “družinske” ali “artizanske” pivovarne oz. t.i. mikropivovarne, so razširjene po celem svetu, varjenje “posebnih” vrst (craft piva) pa je še posebno priljubljeno v severni in srednjeevropski regiji.

Običajen proces izdelave piva na koncu zajema proces pasterizacije z namenom zmanjšanja prisotnosti mikrobov v končnem produktu. Mikropivovarne oz. domače pivovarne pa običajno nekoliko zmanjšajo ta učinek. Specifične definicije craft pivovarn sicer ni, a se običajno definirajo s pridevniki “domače”, “družinsko” ali “tradicionalno” ter prisegajo na proizvodnjo v omejenih količinah.

Craft pivo ima praviloma dodane tudi “posebne” sestavine, ki so neredko tudi “skrita” oz. zaščitena lastniška receptura, iz najrazličnejših zelišč, sadja, ekstraktov in drugih fermentabilnih ekstraktov, ki dajejo pivu unikaten okus in aromo.

S prehranskega vidika je craft pivo na las podobno običajnemu pivu - z nekaj praktično zanemarljivimi razlikami na račun “tehničnih” malenkosti. Absolutno ne moremo utemeljeno trditi, da je craft pivo kakorkoli bolj “zdravo” od običajnega.

Kaj pa brezalkoholno pivo?

Pivo brez alkohola, ali z zelo nizkim deležem alkohola, je lahko solidna alternativa za tiste, ki vam je okus po pivu všeč, ampak si prizadevate zmanjšati vnos alkohola.

Do neke mere imajo brezalkoholna piva tudi nižjo energijsko vrednost, ravno na račun odstranjenega alkohola, ki je kot že omenjeno, precej energijsko bogat.

Alkohol vsebuje kar 7 kalorij na gram – skoraj 2-krat več v primerjavi s 4 kalorijami na gram v beljakovinah in ogljikovih hidratih.

Preberite več: Kaj pa proteini?

Preberite več: Kaj pa ogljikovi hidrati?

Preberite več: Kaj pa maščobe?

Pivo in zdravje

Dobro dokumentirano dejstvo je, da je pretiran vnos piva (alkohola na splošno) povezan s številnimi neugodnimi izidi na področju zdravja, počutja in dolgoživosti.

Epidemiološke (opazovalne) raziskave vseeno ugotavljajo, da zmerno pitje alkohola za zdravje načeloma ni izrazito neugodno. Zanimivo je, da lahko zasledimo v nekaterih raziskavah o pivu celo t.i. “j-krivuljo” vpliva na zdravje, pri čemer je pitje piva v zelo zmernih (nizkih) količinah povezano z nekoliko ugodnejšimi izidi v primerjavi s popolno abstinenco. Ampak, ko se količina zaužitega piva zvišuje, se kmalu za tem močno okrepi tudi povezava s povečanim tveganjem za razvoj najrazličnejših kroničnih bolezni.

Začetna ugodna povezava zmernega uživanja piva z boljšimi zdravstvenimi izidi je po vsej verjetnosti posledica drugih dejavnikov življenjskega sloga in ne piva samega po sebi. Slednje se namreč ne more pohvaliti z omembe vredno vsebnostjo hranil, ki bi bile koristne za zdravje ali dolgoživost. Precej bolj verjetno je, da ljudje, ki pijejo pivo zmerno, v življenju počnejo tudi ostale stvari “bolj prav”: so bolj družabni (imajo višjo stopnjo družbene vključenosti), se večkrat zabavajo in bolje nadzorujejo stres, idr. To najbrž pomeni, da vaše zdravje ne bo na slabšem, če nikoli ne uživate alkohola, vendar kljub abstinenci ne zanemarite pomena druženja in zabave.
Če vas zanima kaj konkretno pomeni zmerno pitje alkohola, preverite spodnjo infografiko:

Pivo

Kaj pa pivski trebuh?

Pivski trebuh je najbrž eden izmed prevladujočih prehranskih mitov, ko beseda nanese na alkohol. Uveljavljeno prepričanje pravi, da gre tipičen okrogel trebuh pripisati uživanju piva v večjih količinah, a to seveda ne drži.

Pivo (ali alkohol kar na splošno) ni samostojno oz. neodvisno od drugih dejavnikov, odgovorno za pridobivanje odvečnih kilogramov in to specifično okoli trebuha. Alkohol sicer lahko k temu prispeva, toda učinek pridobivanja maščobe okoli trebuha gre pripisati predvsem trem dejavnikom:

  • Redno pitje alkohola je običajno povezano tudi z drugimi manj ugodnimi življenjskimi navadami, ki vodijo do pridobivanja odvečne maščobe.
  • Moški praviloma hranijo večji delež maščobe ravno okoli trebuha, zato se jim kronični presežek energijskega vnos v največji meri pozna ravno na tem predelu telesa.
  • Pitje alkohola praviloma oslabi naše “notranje zavore” apetita, kar navadno vodi v pogostejše poseganje po energijsko bolj gosti hrani - na primer slanih prigrizkih - kar še dodano oteži ohranjanje zdrave telesne mase in lahko vodi v pospešeno kopičenje odvečne maščobe.

Pivo: zaključek

Pivo zagotovo ni izrazit vir katerekoli za zdravje in dolgoživost ugodne snovi. Kljub temu pa je lahko pivo povsem OK kot občasna “začimba” sicer uravnotežene in kakovostne prehrane. Dokler si pivo privoščite v zmernih količinah in poskrbite, da te navade ne povežete z manj ugodnimi prehranskimi odločitvami, ste lahko brez večjih skrbi.

Preberite več: Kaj pa vino?

 

Feelgood trio 770x336

Mario Sambolec, Matjaž Macuh in Nenad Kojić
Feelgood – rešitve za zdravje in dobro počutje 
www.feel-good.si
info@feel-good.si

Viri

  • Baiano A. Craft beer: An overview. Compr Rev Food Sci Food Saf. 2021 Mar;20(2):1829-1856. doi: 10.1111/1541-4337.12693. Epub 2020 Dec 24. PMID: 33369039.
  • de Gaetano G, Costanzo S, Di Castelnuovo A, Badimon L, Bejko D, Alkerwi A, Chiva-Blanch G, Estruch R, La Vecchia C, Panico S, Pounis G, Sofi F, Stranges S, Trevisan M, Ursini F, Cerletti C, Donati MB, Iacoviello L. Effects of moderate beer consumption on health and disease: A consensus document. Nutr Metab Cardiovasc Dis. 2016 Jun;26(6):443-67. doi: 10.1016/j.numecd.2016.03.007. Epub 2016 Mar 31. PMID: 27118108.
  • Bamforth CW. Progress in Brewing Science and Beer Production. Annu Rev Chem Biomol Eng. 2017 Jun 7;8:161-176. doi: 10.1146/annurev-chembioeng-060816-101450. Epub 2017 Mar 15. PMID: 28301731.
  • Rodhouse, L., & Carbonero, F. (2017). Overview of craft brewing specificities and potentially associated microbiota. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 1–12. doi:10.1080/10408398.2017.1378616
  • Trius-Soler, M., Vilas-Franquesa, A., Tresserra-Rimbau, A., Sasot, G., Storniolo, C. E., Estruch, R., & Lamuela-Raventós, R. M. (2020). Effects of the Non-Alcoholic Fraction of Beer on Abdominal Fat, Osteoporosis, and Body Hydration in Women. Molecules, 25(17), 3910. doi:10.3390/molecules25173910