Značilnosti otrokove igre

  • Image

Skozi igro otroci pridobivajo temeljne socialne spretnosti – naučijo se sodelovati z drugimi otroci, pridobijo nove prijatelje – hkrati pa je to dejavnost, v kateri uživajo.

V nadaljevanju so predstavljene značilnosti vključevanja v igro drugih otrok.

Nekateri otroci se sploh ne igrajo, ampak samo gledajo okoli sebe in opazujejo okolico. Lahko opazujejo igro otrok in se z njimi pogovarjajo, vendar v igro niso aktivno vključeni.

Med 2. in 3. letom starosti se otroci najpogosteje igrajo samostojno s svojimi igračami in se ne vključujejo v igro drugih otrok. Drugi otroci jih ne zanimajo. Kasneje se lahko igrajo v bližini drugih otrok, s podobnimi igračami kot drugi otroci, ni pa nujno, da se igrajo na enak način.

Otroci sčasoma vedno bolj kažejo zanimanje tudi za druge otroke. Skupaj se igrajo in pogovarjajo o igri. Igrajo se z istimi igračami in si jih posojajo. Kasneje se igrajo v skupini, njihova igra pa ima skupen cilj. Razdelijo si delo in prevzemajo različne vloge.

Viri:

  • Kavčič, T. (2004). Igra dojenčka in malčka. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 278-289). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete
  • Papalia, D. E., Olds. E. W. in Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy
  • Parten, M. (1933). Social participation among preschool children. Journal of abnormal psychology, 27