Vzdržljivost

  • Image

Vzdržljivost je sposobnost, ki govori o zmožnostih dolgotrajnega premagovanja naporov.

Odvisna je od mnogih psihomotoričnih dejavnikov, neposredno pa se nanaša na učinkovitost srčno-žilnega in dihalnega sistema. Zelo pomembna pri ohranjanju in razvoju vzdržljivosti je tudi motivacija pri premagovanju napora.

Vzdržljivost ima močan vpliv na kakovost življenja, saj govori o naravnanosti k oddaljenemu cilju in v telesnem smislu zagotavlja racionalno delovanje vitalnih funkcij.

Za to, da lahko otroci zdržijo vse napore, ki smo jim jih poleg šole po navadi naložili še starši, predvsem pa, da se lahko nemoteno igrajo, morajo biti vzdržljivi. To pomeni, da mora biti njihov srčno-žilni in dihalni sistem optimalno razvit (kolikor je glede na razvojno stopnjo seveda lahko).

Za razvoj vzdržljivosti so primerne predvsem športne aktivnosti, ki trajajo dlje časa, kot na primer tek, kolesarjenje, plavanje, … V šoli bi morala biti športna vzgoja izvajana tako, da bi učenci razvijali vzdržljivost (dlje časa trajajoče aktivnosti na prostem), vendar pa to zaradi prostorskih in vremenskih razmer ni vedno mogoče. Otrok pa lahko vzdržljivost prav tako pridobiva tudi v domačem okolju (družinsko kolesarjenje, plavanje (ne namakanje v bazenih toplic), krajši ali daljši vzponi na okoliške hribe, …).

Vadba za povečanje vzdržljivosti pri otrocih mora potekati v obliki igre ali igranja raznih moštvenih iger. Pri usmerjanju otrok v takšno vadbo uporabljamo čim več domišljije, saj vadba nikakor ne sme postati monotona, nasprotno, otroke mora privlačiti tudi emocionalno, tako da so primerno motivirani.

Za razvoj vzdržljivosti uporabljamo v obdobju pred puberteto predvsem:

  • različne oblike lovljenj in tekalnih iger,
  • različne oblike štafet in poligonov,
  • razne orientacijske igre in
  • kolesarjenje, plavanje, …

Dobro je vedeti še to: hkrati z vzdržljivostjo otroci razvijajo tudi vztrajnost in pridobivajo delovne navade, kar pozitivno vpliva na učni uspeh.