Spodbujanje razvoja čustvene inteligence pri otroku

  • Image

Večina staršev si želi, da bi njihovi otroci uspeli v življenju.

Uspeti v življenju pa ne pomeni zgolj uspeti v šoli in poklicu, pač pa pomeni tudi uspeti v odnosu s partnerjem, družino, imeti zadovoljujoče vsakodnevne stike z drugimi ljudmi in imeti veselje do dela.

Psiholog Daniel Goleman pravi, da čustvena inteligenca prispeva kar 80 odstotkov k življenjskemu uspehu posameznika, medtem ko inteligentnost (IQ) prispeva le 20 odstotkov. Kaj je čustvena inteligenca in kako lahko starši spodbujajo njen razvoj pri otroku, v nadaljevanju.

Čustveno inteligenten je tisti posameznik, ki prepoznava in obvladuje svoja čustva in jih ne odriva, če niso prijetna. Zmore na primer reči »Zavisten sem«, tudi če mu je to neprijetno priznati. Hkrati pa prepoznava in razumeva čustva drugih ljudi. Razumevanje čustev drugih ljudi mu omogoča zadovoljujoče odnose z njimi.

Otroci od staršev pričakujejo razumevanje, obzirnost, strpnost, zmožnost vživljanja in pozornost. Starši pa pogosto otrokovih čustev nevede ne jemljemo resno. Verjetno poznate primer, ko otrok pade, se prestraši ali se udari in začne jokati. Starši prihitimo in otroka hitro pomirimo z besedami »Saj te ne boli več«, vendar, kako vemo, da otroka ne boli več? Verjetno si bolj želimo, da bi otrok nehal jokati. Izjava: »Pridi, nehaj se pretvarjati« otroku sporoča, da nečesa ne bi več čutil tako kot do tistega trenutka. Tudi dobronamerna opazka: »Saj sploh ni tako hudo« zgreši otrokove občutke. V takih primerih je bolje, če otroka spodbudimo k temu, da pove, kako se počuti, ali ga morda boli, se morda je ustrašil. Ustvarimo sprejemajoče okolje, v katerem lahko govori o tem kaj čuti ter ga zaradi tega ne obsojamo. V takem okolju se bo otrok počutil varnega in bo laže spregovoril o čustvih.

Pomembno je, da otrok lahko govori tudi o čustvih, ki v naši kulturi niso zaželena. To so jeza, trma, sovraštvo, zavist, nevoščljivost, gnus. Navadno se otroci že zelo zgodaj naučijo skrivati čustva, ki jih nihče nima prav posebej rad, da se izognejo konfliktom.

Kadar starši z otrokom govorimo o svojem počutju in čustvih, je dobro, da uporabljamo bogat besednjak za opis čustvenih stanj. Na ta način bo otrok sčasoma laže in bolj natančno opisoval kaj čuti. Staši se pogosto ne zavedamo s koliko besedami lahko opišemo isto čustvo. Jezo na primer lahko opišemo z besedami nejevolja, ogorčenje, sovraštvo, prizadetost, neobvladanost, zagrenjenost, užaljenost, zlovoljnost, srd, bes itn.

Spodbujanje zaznavanja in izražanja čustev pri otrocih predstavlja nekaj osnovnih korakov, ki jih starši prehodimo skupaj z našimi otroki na poti do njihovega uspeha v življenju.

Viri:

  • Goleman, D. (1995). Emotional intelligence: Why it can matter more than IQ? New York: Bantam books
  • Weisbach, C. in Dachs, U. (1999). Kako razvijemo čustveno inteligenco? Ljubljana: DZS