Sesanje prsta

  • Image

Sesanje prsta je navada, ki se pri dojenčkih in malčkih pogosto pojavlja. Pri novorojenčkih gre za popolnoma običajen refleks sesanja pesti, prstov na rokah in na nogah ter drugih predmetov. Refleks sesanja običajno izgine okrog šestega meseca starosti, vendar veliko malčkov s sesanjem nadaljuje tudi po tej starosti. Sesanje prsta malčka pomiri, ko je nemiren, lačen in prestrašen. Običajno otroci to razvado opustijo med tretjim in petim letom starosti.

Večini staršev ta razvada ni po godu, zato se poslužujejo najrazličnejših načinov, s katerimi skušajo odpraviti to nezaželeno navado. Pomembno je, da so starši pri odvajanju strpni in otroka ne silijo v opustitev navade. Velika večina otrok namreč s sesanjem preneha takrat, ko se začnejo plaziti ali hoditi. Če starši ne želijo, da sesanje prsta pri otroku postane navada, morajo pravočasno ukrepati. Takoj ko malček shodi, naj ga starši opozarjajo in spodbujajo, naj odstrani prst oziroma roko iz ust. Pri tem naj bodo vztrajni in konsistentni. Če otrok pri štirih letih še vedno sesa prst, lahko starši uporabijo sistem nagrajevanja. Če otrok brez sesanja zdrži cel dan ali cel teden, naj ga nagradijo z nečim, kar ima rad. Otroku, starejšemu od štirih let, naj starši razložijo, zakaj sesanje prsta ni dobro. Roke in prsti so umazani, vsa ta umazanija pa se s sesanjem prenaša v usta. Sesanje lahko škoduje tudi njihovim zobem in dlesnim. Starši naj bodo pri odvajanju potrpežljivi in razumljivi.

Dolgoročno sesanje prsta privede do nepravilnega položaja zob, nepravilnega ugriza in raznih nepravilnosti pri rasti čeljusti. To lahko vodi do težav z izgovorjavo nekaterih glasov in drugih govornih težav. Prav zato je ključnega pomena prenehanje sesanja pred začetkom rasti prvih stalnih zob.

Vir: Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2001). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstveno-raziskovalni inštitut Filozofske fakultete