Razvoj risanja in risbe

  • Image

Otrok se začne likovno izražati zelo zgodaj.

V obdobju, ko otrok izgovori prvo besedo, tj. med dvanajstim in petnajstim mesecem, se začne tudi likovno izražati. Pravimo, da malčki do tretjega leta starosti čečkajo. Čečkanje je otrokova igra s svinčnikom, ki pušča sledi na papirju, včasih pa tudi na mizi, stenah in še kje drugje. Otrok je med tem pozoren predvsem na gibe in na sledi, ki jih pušča svinčnik. Čačke so sprva krožne, nato navpične in vodoravne ter sestavljene črte, ki na začetku ne predstavljajo nič določenega. Postopoma pa se otrok nauči nadzirati smer gibanja in ga upočasni. Uspe mu že združiti začetek in konec krožne črte. Krožne črte predstavljajo različne oblike (ljudi, živali, predmete), ki jih otrok poimenuje po tem, ko so že narisane. Kasneje različne oblike prikazujejo tako, da povezujejo in kombinirajo črte različnih vrst, smeri in dolžin.

Od tretjega do šestega leta starosti otrok iste predmete riše različno, odvisno od teme risanja, razpoloženja, poznavanja predmetov in izkušenj z njimi. Rišejo tudi tisto, kar o stvareh vedo, ne samo tisto, kar vidijo (npr. narišejo skodelico z ročajem, čeprav ga s svojega zornega kota ne vidijo). Pogoste so rentgenske slike, ko narišejo stvari, ki navzven niso vidne (npr. dojenčka v maminem trebuhu) ali pa, ko ne morejo prikazati prekrivanja (npr. najprej narišejo golega človeka in ga šele nato oblečejo).

Od šestega do devetega leta prikazujejo isti predmet z enako shemo in različne predmete z različnimi shemami. V risbi ne prikazujejo več le posameznih stvari, ampak scene oz. dogajanja, ki vključujejo hiše, drevesa, sonce, ljudi in živali. Risba je prostorsko bolj urejena. Na spodnji rob lista narišejo tla, travo, podlago, na zgornji del pa nebo, oblake, sonce. Na sredini pa rišejo hiše, ljudi, živali, drevesa. V risbah prikazujejo tudi gibanje. Rišejo prve stripe.

Po devetem letu rišejo predmete in figure, ki so zalo podobni predmetom in figuram v resničnem okolju. Realistično prikazujejo sorazmerja, odnose in globino ter upoštevajo perspektivo. Tudi barve uporabljajo take, kot so v naravi. Do svojih risb so kritični in že narisano dopolnjujejo in popravljajo.

 

Viri:

Marjanovič Umek, L. (2004). Razvoj otroške risbe. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 394-406). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Marjanovič Umek, L. in Lešnik Musek, P. (2001). Otroška risba. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija: izbrane teme (str. 86-108). Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete.

Tušak, M. (2010). Risarske preizkušnje. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.