Razvoj igre

  • Image

Malčkov dan sestavlja urnik, na katerem je samo en predmet - igra.

Zjutraj, ko vstanejo, se najprej izpod rjuh rešijo iz kitovega trebuha, po zajtrku poščetkajo črvičke z zob, nato z daljincem pokličejo mamo v službo ter peljejo medvedka k zdravniku, ker ga boli trebušček ...

V igri otrok uživa in se zabava. Igra pa je več kot le zabava, saj prispeva k vsem področjem otrokovega razvoja. Otrok skozi igro lahko ustvari svet, katerega lahko obvlada, se v njem spopade s svojimi strahovi, nauči socialnih spretnosti, spretnosti reševanja problemov in krepi svoje telo.

Od rojstva do osemnajstega meseca otroci preko vida, sluha, dotika in vonja spoznavajo svet in se učijo o njem. Zanimajo jih predvsem igrače, ki oddajajo zvoke (npr. ropotuljice, glasbene igrače), igrače, ki so različnih tekstur in so zato različne na dotik. Dojenčki nosijo igrače v usta in segajo po predmetih ter tako usklajujejo vid z gibi. Kasneje je ta usklajenost pomembna pri samostojnem hranjenju. Učijo se uporabljati mišice in pridobivajo vedno večji nadzor nad telesom. Spoznavajo lastnosti predmetov in kaj lahko z njimi počnejo. Razvijajo razumevanje vzročno-posledičnih odnosov (npr. ko stisnejo igračko, vidijo, da je posledica tega zvok) ter sposobnost napovedovanja in predvidevanja (npr. predvidijo, kdaj bo predmet, ki ga porivajo do roba mize padel na tla).

Od osemnajstega meseca do tretjega leta otroci skozi igro razvijajo svoje motorične spretnosti, ko tečejo, skačejo, plešejo in vozijo tricikel. Zanima jih, kako stvari delujejo, zato radi razstavljajo predmete. Radi se igrajo blizu svojih vrstnikov, vendar še ne prevladuje igra skupaj z vrstniki. Pri igri uporabljajo tudi vedno več besed.

Od tretjega do šestega leta se jim izboljša spomin. Skozi igro rešujejo probleme, razvijajo tudi fino motoriko (npr. ko oblačijo punčke). Vedno več se igrajo s svojimi vrstniki, tako pa se učijo socialnih pravil, recipročnosti, sodelovanja in deljenja. Te spretnosti jim koristijo tudi kasneje v življenju, ko se srečujejo z delom v skupini.

Od šestega do devetega leta se jim že poveča obseg pozornosti. Igre naj bi predstavljale izziv (sestavljanka, karte). Vedno več se igrajo igre s pravili. Tako se naučijo, zakaj je potrebno pravila spoštovati. Več se igrajo z vrstniki istega spola. Dečki in deklice se igrajo različno. Dečki imajo raje igre prerivanja v večjih skupinah, medtem, ko se deklice raje igrajo mirnejše igre s še eno deklico. Dečki so pri igri ponavadi glasnejši, deklice pa bolj spodbujajo sodelovanje pri igri in se izogibajo prepirom. Razlike med spoloma v otroški igri so vaja za vedenje v odraslosti. Na primer igra prerivanja odseva moško tekmovanje za nadvlado in status, medtem ko igra družine deklice pripravlja na skrb za otroke.

 

Viri:

  • Fekonja, U. (2004). Razvoj otroške igre. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 382-393). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete
  • Kavčič, T. (2004). Igra dojenčka in malčka. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 278-289). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete
  • Papalia, D. E., Olds. E. W. in Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy
  • Praper, P. (1995). Tako majhen pa že nervozen!? Predsodki in resnice o nevrozi pri otroku. Nova Gorica: Educa