Prostorska inteligenca

  • Image

Predstavljajte si, da vstopite v kuhinjo. Kaj vse vidite?

Predstavljajte si, kako bi bilo, če bi zamenjali pohištvo. Kako izgleda sedaj? Kakšne slike bi bile primerne za v novo kuhinjo? Bi morda morali zamenjati tudi namizni prt?

Medtem, ko ste si v mislih predstavljali, kako bi izgledala kuhinja, ste aktivirali svojo prostorsko inteligenco. Prostorska inteligenca pomeni sposobnost, da si prostor pravilno predstavljamo v mislih. Pomembno je tudi, da si znamo v mislih predstavljati spremembe prostora. Prostorska inteligenca se lahko razvije celo pri posamezniku, ki je slep.

Nekateri posamezniki imajo izjemno razvite prostorske sposobnosti. Nikola Tesla naj bi bil sposobem v mislih predstavljati si sliko vsakega tudi najmanjšega dela naprave, ki jo je nameraval sestaviti. Na načrte, ki jih je imel samo v mislih, se je bolj zanašal kot na tiste na papirju. V mislih je lahko preizkusil tudi, kako bo naprava delovala, tako, da jo je »vklopil« in pustil »delovati« več tednov, nato pa jo je »pregledal«, če kaže kakšne znake obrabljenosti. Vse to je naredil zgolj v svojih mislih, preden je napravo sestavil v stvarnem svetu!

Enomesečni dojenčki se z okoljem povezujejo s pomočjo refleksov – ko jim mama ponudi dojko začnejo sesati. Do četrtega meseca ugotovijo, da lahko podobno zadovoljstvo občutijo, če sesajo svoj palček, zato to pogosto počnejo. Do osmega meseca jih začnejo zanimati posledice dejanj – stresejo ropotuljico, da slišijo zvok; se stegujejo za rožami v vazi na mizi itn. Počasi začenjajo razumeti, da predmeti obstajajo tudi takrat, ko jih ne vidijo ali slišijo. Vejo, da igrača še vedno obstaja, čeprav smo jo pokrili z robčkom in je ne vidijo.

Do tretjega leta si mislih že lahko predstavljajo nek prizor ali dogodek. Dogodek si lahko predstavljajo statično – kot sliko, na katero ne morejo vplivati. V mislih lahko vidijo igračo, ne morejo pa je obračati, premikati.

Bolj dejavnega ravnanja z miselnimi predstavami, so otroci sposobni šele na začetku šolskega obdobja. Takrat razumejo, da lahko dva posameznika isti predmet vidita drugače, če ga gledata z drugega zornega kota. Sposobni so si predstavljati tudi, kakšno sliko vidi opazovalec s svojega zornega kota. V tem obdobju imajo otroci težave pri tem, da bi narisali zemljevid poti – na primer od doma do šole – čeprav točno vedo, kako poteka.

V obdobju mladostništva pa si lahko predstavljajo pravila, ki veljajo v prostoru – začnejo dojemati geometrijo itn.

Prostorska inteligenca je pomembna predvsem pri poklicih kot so: vrtnar, kipar, kirurg, mehanik, pleskar, fotograf, športnik itn.

Viri:

  • Gardner, H. (1995). Razsežnosti uma: teorija o več inteligencah. Ljubljana: Tangram
  • Multiple Intelligence Institute (2008). MI basics: the theory.
  • Zupančič, M. (2004). Zaznavni in spoznavni razvoj dojenčka in malčka. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 186-214). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete