Pospravljanje igralnice

  • Image

Del dnevne rutine v vrtcu predstavlja tudi pospravljanje.

Včasih se otrokom v vrtcu zdi, da ne počnejo ničesar drugega kot samo pospravljajo. Pospravijo čevlje, ko se preobujejo v copate, igrače, ko končajo z igro, pripomočke po vodeni dejavnosti, preoblačijo ležalnike, pometajo po kosilu, kadarkoli po nesreči kaj polijejo pobrišejo za sabo, pospravijo mize po zajtrku in kosilu,…

Pospravljanje za otroka predstavlja stres. Pri pospravljanju so pomembna pravila in dogovarjanje. Otroci morajo biti vnaprej seznanjeni, če se bodo z igračo igrali, jo bodo morali po igri tudi pospraviti na mesto, kjer so jo vzeli. Za odrasle je lažje in veliko hitreje, če bi za otroci pospravili kar sami, vendar s tem otroku ne bi naredili koristi, saj se ne bi naučil skrbeti za svoje stvari.

Otroci se med pospravljanjem lahko začnejo kar igrati, namesto pospravljati. Tako je na začetku potrebna velika mera potrpežljivosti, spodbude, iznajdljivosti in pomoči odraslih, da jim pospravljanje olajšamo. Skozi igro, lastnim vzorcem in pomočjo različnih pravljic otroke, navajamo na red in pospravljanje. Razvrščanje igrač po barvi, velikosti, obliki lahko vedno znova za otroka predstavlja izziv in zabavo. Vzgojitelji si veliko pomagajo s pozitivnim ojačevanjem, tako da pri otrocih manj privlačno dejavnost podkrepijo s privlačnejšo, ki sledi samo v primeru, če manj privlačno opravijo.

Pri pospravljanju moramo biti pazljivi, da imajo igrače svoje stalno mesto, tako otroci niso zmedeni. Dajati moramo jasna in natančna navodila. Ni dovolj reči: »Pospravi igralnico.« Temveč moramo biti bolj natančni: »Kocke zloži v rumeno škatlo. Z mokro krpo pobriši mizo. Odnesi copate v garderobo in jih zloži.« Pri vsakem pospravljanju in po njem je potrebno otroke ustrezno nagraditi z ustrezno pohvalo.