Otrokov razvoj in postavljanje meja

  • Image

Postavljanje meja in pravil otroku.

Otrok v zgodnjem razvoju potrebuje okolje, v katerem veljajo vedno enaka pravila in omejitve. V takem okolju razvije občutek varnosti in zaupanja. Pravila postopoma ponotranji oz. jih sprejme za svoja in s tem razvija občutek samospoštovanja in samodiscipline.

Pravila in omejitve malčkom postavljajo starši, kasneje pa je priporočljivo, da jih poskušajo postaviti v dogovoru z otrokom. Otroci jih raje sprejmejo, če jih postavi oseba, ki je sicer do njih ljubeča, topla in za katero vedo, da bo odobravala lepo vedenje. Kako pa ravnati v primeru, ko otrok s svojim vedenjem prestopi meje?

Nezaželeno vedenje je najbolje preprečiti še preden se pojavi, ali ko se pojavi, če je to mogoče. Odlaganje kazni z besedami »Počakaj, da oče pride domov!«, ni dobro, saj jo otrok lahko napačno razume in misli, da je kaznovan za to, kar počne v tistem trenutku, ko oče pride domov, tudi če to vedenje ni nič povezano s tistim, zaradi katerege naj bi bil kaznovan. Poleg tega je otroka po nepotrebnem strah, kaj se bo zgodilo, ko bo oče prišel domov. V primerih, ko otroka ne moremo kaznovati takoj, je pomembno, da mu kasneje pojasnimo, zakaj je bil kaznovan.

Pri postavljanju meja je odločen in dokončen »Ne!« bolj učinkovit, kot mehkejši in neodločen »Ne.«. Pomembno je, da otroku damo vedeti, da mislimo resno. Če otrok uživa v prepovedanem vedenju, bo to počel še raje, če ga ne bomo vsakič odločno odvrnili od njega. Vsekakor pa ni primeren tepež. Zavedati se moramo, da se otrok v zgodnjem otroštvu z opazovanjem in posnemanjem uči vedenja drugih oseb in načinov reševanja problemov. S tepežem starši otroka nehote učijo agresivnosti in otroku sporočajo, da je ustrezno reševati težave z agresivnostjo. Poleg tega pa se otroci začnejo bati in izogibati starša, ki ga tepe.

S postavljanjem pravil in kaznovanjem neprimernega vedenja otroku povemo, katero vedenje ni ustrezno, dobro pa je, da mu ponudimo alternativo, s katero bo dosegel isti cilj. Na primer, če se želi deklica igrati z maminim dragim kavnim servisom, ji namesto le-tega ponudimo plastične lončke. Pomembno pa je, da smo pozorni tudi na tista primerna vedenja, ki se pri otroku pojavijo spontano in jih pohvalimo oz. nagradimo.

Viri:

  • Kast-Zahn, A. (2009). Vsak otrok se lahko nauči pravil. Ljubljana: Mladinska knjiga
  • Shaffer, D. R. (2002). Developmental psychology. Childhood and Adolescence. Wadsworth Group