Otroci in šport

  • Image

Dileme o tem, ali naj se otrok ukvarja s športom, ni.

Šport pri otrocih ni samo orodje za zdrav telesni razvoj, pač pa tudi zmanjšuje strese, ki jih doživljajo v življenju in jim daje psihično stabilnost in samostojnost.

Sodobno življenje gibanju otrok ni najbolj naklonjeno. Komunikacija med otroki zunaj šolskih klopi je danes v veliki meri omejena na klepetanje preko spleta, igranje računalniških igric in gledanje televizije. Danes so se otroci prisiljeni gibati samo toliko, kolikor to od njih zahteva šola. Nekdaj je večino prostega časa otrok zaznamovalo gibanje. Otroci so znali teči, plezati, kolesariti, plavati, zimski standard sta bila sankanje in drsanje. Če si hotel biti med vrstniki, si se moral gibati. Danes je vzgoja v šport odvisna skoraj izključno od staršev in če se ti ne zavedajo njenega pomena za otrokovo zdravje, otroci ostanejo pri miru.

Največji vpliv na otroka imajo torej starši. Od rojstva mu privzgajajo vrednote, ki jih otrok ponotranji. Če so te vrednote povezane z veseljem do gibanja kot takega, je velika verjetnost, da se jih bo otrok oprijel in jim sledil tudi takrat, ko bo do konca razvil svojo samostojnost. Skozi šport se otrok igraje nauči kup stvari: razvija vztrajnost in potrpežljivost, nauči se postavljanja ciljev, nauči se zmagovati in prenašati poraze.

Prav vsi normalno razviti in zdravi otroci so primerni za šport. Študije so pokazale, da tudi otroci sami šport postavljajo visoko na lestvico aktivnosti, s katerimi bi se radi ukvarjali, otroci, ki se ukvarjajo s športom, pa so med vrstniki zelo priljubljeni. Strokovnjaki staršem pri usmerjanju otroka v šport svetujejo, naj se predvsem držijo načela, da je potrebno v zgodnjem otroštvu preizkusiti čim več različnih športov, da si otrok pridobi motorično širino.