Neuspeh otroka

  • Image

Kako naj starši reagirajo ob šolskem »neuspehu« svojega otroka?

Za to tematiko bi bilo mnogo bolje pisati, kaj storiti, da do šolskega neuspeha sploh ne bo prišlo, toda vedno je tako, da je za mnoge zato že prepozno.

Šolski uspeh ali neuspeh ima mnogo dejavnikov, toda v največji meri je odvisen od otrokovih sposobnosti in še bolj od njegovih učnih in delavnih navad. Ko spremljam prizadevanja učiteljev in institucij za izboljšanje učnega procesa, ki naj bi zvišale raven kakovosti znanja, imam občutek, da se premalo pozornosti namenja ravno vzgoji učnih in delavnih navad otroka.

Učne in delavne navade so temelj brez katerega nobena pedagoška metoda ne bo uspešna. Zato tudi ob neuspehu ponavadi ugotavljamo, da ne gre za pomanjkljive sposobnosti, ampak za pomanjkanje vztrajnosti, volje, delavnosti.

Ponavadi je tako, da otroku ni potrebno veliko vlagati v učenje na razredni stopnji, potem pa kar naenkrat ugotovimo, da se ne zna učit. Toda tudi to je v redu, če le pravočasno postavimo zahteve glede učenja in dela. Živimo pa v času, ko se otrokom prepušča odločitve o tem, koliko se bodo učili in mnogokrat je že prepozno, da bi jim privzgojili učne navade. Sledijo neuspehi, slaba samopodoba, slabi odnosi doma.

Ko me starši sprašujejo, kako zdaj kaznovati otroka, ker je celo leto »zabušaval«, ni enostavno reči, sedaj pa ne bo šel na počitnice, ne bo televizije, računalnika, ampak je treba otoka navadit delati in učiti. To pa seveda terja veliko potrpljenja in doslednosti s strani staršev, ker se bodo morali spopasti z otrokovimi obrambami, njegov lenobnostjo, pritisku okolice, saj so vendar počitnice.

Zelo dobro se spomnim očeta, ko je sin ob koncu osmega razreda prinesel dober uspeh. Oče ga je dal čez počitnice delat k prijatelju in to brez nagrade. Naslednje leto je bil sin odličen. Žal se mnogim to zdi kruto, zastarelo, nepedagoško. Pozabljamo pa, da se učne navade ne zgradijo skozi noč in ko pride do neuspeha, »normalni« vzgojni prijemi, s pogovorom , vzpodbudo, ne bodo učinkoviti. Tudi otroku ni enostavno preklopiti iz lenarjenja na učenje, delo, zato potrebuje nas odrasle, da mu stojimo ob strani s svojimi zahtevami, pa tudi vzpodbudami.