Moj otrok krade

  • Image

Starši otrok ali najstnikov, ki kradejo, so razumljivo zelo zaskrbljeni. Sprašujejo se o vzrokih in razlogih, ki so privedli do kraje, predvsem pa so obupani in razočarani.

Malčkom, mlajšim od treh let, je jemanje stvari, ki jim ne pripadajo, vznemirljivo in zanimivo. To je povsem običajno in tega ne smemo jemati kot krajo, saj se malček še ne zaveda, da je to početje napačno. Do starosti petih let pa se mora otrok že zavedati, da je jemanje tujih stvari prepovedano. Starši morajo svoje otroke aktivno učiti o spoštovanju svoje lastnine ter lastnine drugih, vsekakor pa je najpomembnejši njihov zgled. Če se boste pred otroci bahali o tem, kako ste v pisarni vzeli službena pisala ali kako v trgovini zaradi napake blagajničarke niste plačali kruha, bodo vaše lekcije o poštenosti otroci zelo hitro pozabili.

Kljub temu, da so starši svoje otroke pravilno poučili o napačnosti jemanja tujih stvari, nekateri najstniki kljub temu kradejo. Razlogov za to je več. Če starši enega izmed svojih otrok pogosteje obdarujejo ali mu posvečajo več pozornosti, bo drugi kradel zato, da bo deležen enakih dobrin in enake pozornosti. Nekateri s krajo svojim vrstnikom skušajo pokazati svoj pogum ali pa to počnejo zaradi vrstniškega pritiska. Spet drugi kradejo, ker želijo kupiti darilo za svoje najbližje, vendar nimajo denarja. Najstniki s krajo pogosto skušajo dokazati svojo finančno neodvisnost. Starši morajo biti še posebej pozorni v tistih primerih, ko njihov otrok krade zato, da bi pritegnil pozornost. S krajo lahko otrok izraža jezo, sovraštvo, klic na pomoč. Zato je zelo pomembno, da se starši s svojim otrokom pogovorijo, ugotovijo razlog kraje ter nato ustrezno odreagirajo.

Ob ustreznem reagiranju staršev težnja otroka po kraji sčasoma izgine. Strokovnjaki staršem, ki ugotovijo, da njihov otrok krade, svetujejo:

  • otroku razložite, da je kraja prepovedana;
  • otroka pripravite do tega, da ukraden predmet vrne ali ga z vašo pomočjo odplača;
  • izogibajte se pridiganju in moraliziranju;
  • ne govorite otroku, da je sedaj v vaših očeh tat in slaba oseba;
  • jasno mu povejte, da je tako vedenje popolnoma nesprejemljivo tako v družini kot v družbi.

Če se kraja pri otroku večkrat ponovi in če so zraven prisotne še druge vedenjske težave, je to lahko znak resnejših težav v otrokovem čustvenem razvoju ali težav doma v družini. Otroci, ki stalno kradejo, imajo običajno težave pri zaupanju drugim ter pri oblikovanju bližnjih medosebnih odnosov. V takem primeru je potrebna strokovna pomoč, s pomočjo katere bo otrok do drugih razvil zaupljiv odnos, starši pa ga bodo lažje usmerili v pravilna vedenja in zdrav razvoj.

Vir: Brazelton, T. B. (1999). Otrok: Čustveni in vedenjski razvoj vašega otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga