Kako otroci doživljajo ločitev staršev

  • Image

Ločitev za vso družino predstavlja težavno obdobje. Pomembno je, da starša, čeprav sta sama čustveno obremenjena, pomislita tudi na to, kako se počuti otrok. V nadaljevanju je opisano vedenje, ki se pogosto pojavlja pri otrocih v določeni starosti, katerih starši se ločujejo.

Otroci do petega leta starosti pogosto nazadujejo v vedenju. To pomeni, da se začnejo vesti, kot da so mlajši, kot so v resnici. Lahko začnejo ponovno močiti posteljo, poslabša se jim govorno izražanje, imajo težave s spanjem. Pogosto hrepenijo po tistem staršu, ki ga ni in se bojijo ločiti od tistega starša, ki je njihov skrbnik.

Če je otrok med ločitvijo staršev star od šest do osem let, je že sposoben odkrito žalovati za staršem, ki ni njegov skrbnik. Pogosto si domišlja, da bodo starši kmalu ponovno skupaj. Težko razume, da sta se starša ločila za vedno.

Pri otrocih, ki so bili med ločitvijo staršev stari od osem do enajst let, je značilno, da čutijo veliko jeze in nemoči. Dožiljajo žalost ob izgubi družine. Enega starša lahko označijo kot »dobrega« in drugega kot »slabega«. Čutijo, da morajo sedaj oni skrbeti za starša in zanemarjajo lastne potrebe.

Če so se starši ločili, ko je bil otrok star več kot enajst let, se lahko soočajo s strahom, glede svoje ljubezenske prihodnosti in zakonskega življenja. Osredotočajo se na moralni vidik ločitve in lahko obsojajo odločitve staršev.

Najtežje je prvo leto po ločitvi, ko se morajo vsi vpleteni soočati z mnogimi spremembami in se prilagoditi na nove vloge. Potem se razmere ustalijo in nova družina ponovno postane stabilna.

Viri:

  • Desrochers, J. E. (2004). Divorce. A parents guide for supporting children. New Canaan Public Schools
  • Eleof, S. (2003). Exploration of the ramifications of divorce on children and adolescents. The Pennsylvania State University College of Medicine