Govorni razvoj

  • Image

Govorni razvoj je rezultat razvoja tako na telesnem kot tudi na spoznavnem (npr. mišljenje) in psihosocialnem področju.

Novorojenčki se najprej začnejo sporazumevati z jokom. Z različnimi višinami, vzorci in jakostjo joka sporočajo, da so lačni, utrujeni, jezni ali da čutijo bolečino in neugodje. Starši navadno razumejo, kaj želi novorojenček sporočiti in se ustrezno odzivajo na njegove potrebe.

Med šestim tednom in tretjim mesecem začnejo dojenčki gruliti, to pomeni, da proizvajajo samoglasniške glasove. V obdobju od drugega do šestega meseca se samoglasniškim glasovom pridružijo še soglasniki. Otrok govori na primer »ma« ali »ga« ali »ta«.

Dojenček med šestim in desetim mesecem beblja – ponavlja nize samoglasnikov in soglasnikov. Otrok ponavlja na primer »ma-ma-ma« ali »ta-ta-ta«. Starši bebljanje lahko razumejo kot otrokovo prvo besedo, vendar bebljanje v resnici ni govor, saj dojenček z njim ne izraža pomena.

Govorni razvoj se nadaljuje najprej z naključnim posnemanjem glasov, ki jih dojenčki slišijo v okolju. Okrog desetega meseca dojenčki že namerno posnemajo glasove, vendar še ne razumejo njihovega pomena.

Prva beseda predstavlja začetek jezikovnega govora – besednega izražanja, s katerim prenašamo pomen. V povprečju otroci prvo besedo izrečejo med dvanajstim in dvajsetim mesecem. Prva beseda je skupina glasov, ki jih otrok izgovarja in ima pomen. Otrok jo rabi spontano, stalno za isto dejavnost, predmet ali osebo. Besedo prepoznajo tudi odrasli. S prvimi besedami otroci poimenujejo predvsem družinske člane, predmete, živali, hrano, dele telesa, socialno rutino ali pa gre za preproste ukaze.

Po osemnajstem mesecu malček govori vedno več besed. Med osemnajstim in štiriindvajsetim mesecem združi dve besedi, da bi z njima izrazil določeno misel. Z besedami že izraža čustva. Po štiriindvajsetem mesecu pa že oblikuje izjave, ki so sestavljene iz treh ali štirih besed.

Od tretjega do šestega leta se govor tako glede oblike in vsebine ter sporazumevanja razvija hitro. Otrok osvaja nova slovnična pravila, oblikuje nikalne in vprašalne izjave, govor je razumljiv in tekoč. Do enajstega leta sta mišljenje in govor vedno bolj prepletena in odvisna eden od drugega. Otroci oblikujejo vedno bolj celovite stavke. Besednjak je vedno širši in bolj fleksibilen.

Pri približno treh odstotkih predšolskih otrok se pojavijo zaostanki v razvoju govora. Veliko otrok, ki začnejo govoriti zelo pozno, sčasoma dohitijo vrstnike. Vsekakor pa je dobro za nasvet vprašati strokovnjaka in upoštevati njegovo mnenje.

 

Viri:

  • Marjanovič Umek, L. in Fekonja U. (2004). Govorni razvoj dojenčka in malčka. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 215-231). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete
  • Marjanovič Umek, L. in Fekonja U. (2004). Razvoj govora v zgodnjem otroštvu. V: L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (ur.), Razvojna psihologija (str. 315-333). Ljubljana: Znanstveno raziskovalni inštitut filozofske fakultete
  • Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje. Domžale: Izolit
  • Papalia, D. E., Olds. E. W. in Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do konca mladostništva. Ljubljana: Educy