Diagnoza sladkorne bolezni je pretres za celotno družino

  • Image

Podobno kot mora otrok sam skozi faze sprejemanja bolezni, so tudi močne čustvene reakcije staršev ob spoznanju, da ima otrok sladkorno bolezen povsem pričakovane. Sprva je vsa družina v šoku, nastopi lahko celo zanikanje kaj se je zgodilo.

Pogosto si starši očitajo, da so sami krivi za to, da je otrok zbolel. Iščejo različne vzroke in napake v svojem starševstvu, da bi dobili odgovor na vprašanje, zakaj se je to zgodilo ravno njihovemu otroku. Pojavijo se občutki strahu, zaskrbljenosti in negotovosti. A vendar sčasoma se družina prilagodi na nov način življenja.

Starši postanejo bolj samozavestni, ko pridobijo znanje o sladkorni bolezni in vidijo, da so sladkorji pri otroku v zaželenem območju. Kljub temu pa še vedno prisotna močna čustva povezana s SB. Lahko so še dolge tedne zelo žalostni, jezni ali zaskrbljeni. Nekateri se teh svojih občutkov sploh ne zavedajo, vendar opažajo, da so bolj razdražljivi, raztreseni, brezvoljni in pozabljivi. Lahko postanejo celo izrazito otožni in celo depresivni, tako da morajo poiskati tudi sami strokovno pomoč pri psihologu ali zdravniku, da lažje in hitreje prebrodijo čustveno stisko, ki jo je povzročila novica o otrokovi SB.

Ne smemo pozabiti tudi na otrokove sorojence, ki se predvsem ob nastopu bolezni svojega bratca ali sestrice lahko počutijo zanemarjene ali zapostavljene. Sprememba v domačem načinu življenja bo preusmerila starševsko pozornost in energijo, zato je razumljivo, da so potrebe bratca ali sestrice včasih spregledane.

Poleg tega je zboleli otrok pogosto deležen več pozornosti tudi s strani drugih sorodnikov, prijateljev in sošolcev in vse to lahko pri sorojencu vzbudi občutke ljubosumja. Nemalokrat se čuti izključenega iz celotnega dogajanja, osamljenega in manjvrednega, zato se lahko zgodi, da si sorojenci zaželijo, da bi tudi sami zboleli za sladkorno ali kakšno drugo boleznijo. Opazimo lahko znake jeze na zbolelega sorojenca, ki pa jih navadno zaradi neodobravanja okolice ne sme pokazati. Tako jih zatre v sebi, povečan pritisk notranjih obremenitev pa se lahko pokaže v povečani nedisciplini, nagajanju, čustvenih izpadih ali pa v umiku vase in odtujenosti.

SB ne izbira, saj zanjo zbolijo otroci iz malih majhnih in velikih družin, revnih in bogatih, razširjenih in enostarševskih. Vedno pa moramo poiskati pravo pot kako bolezen sprejeti in vendarle ohraniti dobro dinamiko v družinskih odnosih.