Družina Perger

Dobrodošli v medenem raju

Veste, da so se delčki slovenskega medenega raja dotaknili src pomembnih svetovnih osebnosti od Nelsona Mandele, Gari Kasparova do Papeža Janeza Pavla II, Melanije Trump in mnogo drugih? Spoznajte najgloblje družinske skrivnosti medenjakov, ki se iz roda v rod prenašajo že devet generacij.

Okusite skrbno izbrane sestavine narave, iz katerih z ljubeznijo in strastjo družina Perger iz Slovenj Gradca oblikuje najboljše izdelke iz medu in satja že vse od leta 1757. Pri ročni izdelavi medenjakov, lizik, bombonov in sveč, deluje vsa družina, na čelu z mamo Leo, očetom Hrabroslavom, starejšim sinom Boštjanom, hčerjo Ines in najmlajšim Lucianom, ki je z družinskim poslom »zastrupil« tudi svojo partnerico Zalo.

Dobrote družine Perger

Pergerjeve dobrote z matičnim mlečkom, propolisom, in cvetnim prahom

Pot do dolgega in zdravega življenja je zahvaljujoč Mercatorjevemu 'rdečemu srčku' tudi slastna. Vrhunski ekološki medenjaki iz najboljših sestavin narave za najzahtevnejše okuse - z medeno glazuro ali brez, in celo iz pirine moke so idealni kot prigrizek, za razvajanje, zdravje in dobro počutje. Želite svoje najdražje presenetiti v domači kuhinji? Za vas bo pravšnja svetovna novost, s katero boste v pičlih nekaj minutah pripravili slastne in zdrave medenjake, pri tem pa s svojimi najdražjimi ustvarjali nepozabne spomine. Bio medeno testo je brez jajc, mleka in konzervansov ter zato primerno tudi za alergike. Vsebuje pa matični mleček, cvetni prah in propolis. Ko pa vam zadiši pregrešno dobra kombinacija osvežilnega sadja, slastnega ekološkega medu in drugih darov narave, izberite Pergerjeve bio bonbone brez glutena, želatine in laktoze različnih okusov in oblik.

Prepustite se slastnim medenim užitkom in poiščite izdelke družine Perger v vseh hipermarketih Mercator in v Mercator spletni trgovini.

1100x350 Perger

Bio medeno testo Perger

Z medenim testom sta ustvarjala tudi Tejani Kitch'n

Druzina Perger 525x351

O družini Perger

»Naša tradicija je res dolga, saj sega daleč nazaj v leto 1757, ko so se naši predniki začeli ukvarjati z medičarsko, lectarsko in svečarsko obrtjo,« pripoveduje sin Lucian Perger. »Izviramo s štajerskega konca, kjer sta Ljuba in Rudi Perger imela delavnico v Hočah pri Mariboru. Zanimivo je, da so v takratnih časih v Hočah pri Mariboru medenjakom rekli kar »pergerji«. Ko si je dr. Karol Glaser, ki je med drugim Slovencem napisal prvo zgodovino slovstva, zaželel medenjakov, so njegovi sokrajani kar tekmovali v tem, kdo mu bo prvi prinesel nekaj paketov »pergerjev«, saj so bili v tistem času medena razvada številka ena.« Zanimivo je tudi, da je Ljuba, babica zdajšnje devete generacije in mama očeta Hrabroslava, izvirala iz premožne družine, v kateri je bil oče tudi župan, imeli so celo gostilno, medtem ko je bil njen mož Rudi iz precej revnejšega okolja.

Perger 1

Po drugi svetovni vojni, ko sta se z otroki preselila v Slovenj Gradec, jima je bilo težko, saj na teh koncih v tistih časih še ni bilo tako velike tradicije medičarstva, lectarstva in svečarstva, zaradi česar je bila njuna pot trnova. A kljub temu je Rudi že takrat s kočijo vozil Pergerjeve medenjake v vse boljše gostilne na Dunaju, saj je veljal rek, da imajo slabše gostilne v dodatni ponudbi preste, tiste »bolj nobel« pa medenjake.

Pergerjeve v vsakdanjem življenju vodijo družinske vrednote in ljubezen do dela. »Ves čas so nas vzgajali, da moraš svoje delo opravljati z ljubeznijo in pri tem ne zgolj gledati na denar. Naš Lucian je ekonomist, on pri nas drži roko tudi nad poslovnimi in finančnimi odločitvami, a ves čas zagovarja dejstvo, da je ljubezen v poslu najpomembnejša. Posel smo ljudje, za vsakim našim izdelkom stoji zgodba, ki je resnična,« pripoveduje oče Hrabro.

Medeno testo Perger 525x350px

In resničnih zgodb imajo pri Pergerjevih obilo. Ena izmed njih bi se kaj lahko končala tragično. Hrabrov starejši brat Mitja je v škatlico od vžigalic zbiral muhe in čebele in opazoval boj med njimi. Malemu Hrabru to ni bilo po godu, zato je tekel za starejšim bratom, da bi čebele in muhe spustil na svobodo. Prav v tistem trenutku sta oče Rudi in mama Ljuba kuhala maso za bonbone, ki ima med kuhanjem tudi več kot 120 °C. Ko sta vroči kotel prenašala, je Ljubo speklo in sladkorna »lava« se je razlila po tleh, vanjo pa je padel Hrabro, ki je dobil tako hude opekline, da je bil šest mesecev klinično mrtev. »Na glavi se mi je naredila še ena glava – iz sladkorja,« pove. S Hrabrom je bilo pozneje na srečo vse v najlepšem redu in je tako še danes ena izmed gonilnih sil družinskega podjetja, ki stavi na moto »v slogi je moč«. »Družina je naš krog moči,« zatrjujejo v en glas Pergerjevi in dodajajo, da spoštujejo tradicijo in ohranjajo skrivnosti družinskih receptov in postopkov izdelave. Da z veseljem opravljajo svoje delo, se čuti na vsakem koraku, tako kot spoštovanje do narave in daril, ki jih narava prinaša. Prav zato za svoje izdelke uporabljajo le najboljše, 100-odstotno naravne sestavine.

Perger bonboni 525x350px

Ustvarjajo nepozabne spomine

Seveda pa zgolj bogata znanja niso zagotovilo za uspeh pri sodobnih porabnikih, zaradi česar pri Pergerjevih ves čas razmišljajo inovativno, predvsem o tem, kako kupcem ponuditi kar največ. Odločitev je padla hitro: ohraniti tradicijo, a jo povzdigniti do te mere, da bo postala zanimiva tudi za mlajše generacije oziroma za sodobnega kupca. »Menimo, da je spoštovanje slovenske kulturne dediščine in pristnih, avtentičnih zgodb naših dedkov in babic, ki so se ohranile skozi vsa ta leta, nujno in izkazujemo jim ga tudi s tem, da jih uspešno vključujemo v vse svoje izdelke. Naše več kot 250 let stare družinske skrivnosti smo tako vključili v bio bonbone, ki jih lahko danes najdemo na policah Mercatorja, a smo pri tem skrbno pazili tudi na tiste bolj občutljive stranke, ki se spopadajo z alergijami na določene sestavine. Zato so naši bonboni brez glutena in, kar je za nas najpomembnejše, tudi brez želatine. Barvamo jih z ekološko rdečo peso in s kurkumo, narejeni pa so popolnoma ročno,« razlaga Lucian Perger.

Lectarjevo srce Perger

Prazniki pri Pergerjevih Doma

»Na žalost ali pa srečo je naš poklic poklic praznikov,« povedo Pergerjevi. Takrat, ko večina počiva in uživa z najožjimi družinskimi člani, pri njih najbolj garajo. »Tako je že vrsto let, zato so božični prazniki za nas malce drugačni, a v njih kljub temu neizmerno uživamo. Smo pa zato ob kakšnih drugih priložnostih več skupaj in vse nadoknadimo. So pa pri nas na mizi vedno medenjaki (smeh). V zadnjem času smo razvili izdelek, ki je edinstven na svetu in je zanj še recept odveč. Za pripravo Pergerjevih medenjakov doma – ti bodo vedno uspeli in bodo mehki – smo ustvarili medeno testo, s katerim v zgolj petih minutah pripravite slastne ekološke medenjake.«

Medenjaki 525x350px

Za nepozabna darila

Njihovi izdelki so na seznamu slovenskih protokolarnih daril, najdemo jih na prodajnih policah v sloviti berlinski veleblagovnici KaDeWe (mimogrede, tam za prihodnje leto načrtujejo postavitev prave pravcate hišice iz pravljice o Janku in Metki), njihovo delo so prikazale številne domače in tuje televizijske oddaje in celo celovečerni filmi, kot sta Cvetje v jeseni in Tantadruj. Energetsko svečo, ki nastaja pod pridnimi rokami Pergerjevih, je v dar dobil papež Janez Pavel II., za šahista Garija Kasparova so izdelali prav poseben šah iz lecta. Pergerjevi so slovensko inovativnost ponesli v svet, saj se lahko pohvalijo z najvišjimi evropskimi priznanji, a pri tem ostajajo ponosni na svoje korenine, na to, kdo so in od kod prihajajo. »S svojim delom želimo Koroški in seveda celotni Sloveniji dati še več in jo ponesti na svetovni zemljevid,« zatrjujejo.