Vinske sorte

  • Image

Sorte

O vinskih sortah

Svet vinskih trt je nepopisno bogat in pravzaprav vse bolj pester. Odkrivanje in ohranjanje lokalnih sort vinske trte je bolj aktivno kot kadarkoli. S pomočjo DNK se odkrivajo sorodstva med sortami in njihova povezanost.

Tudi Slovenci smo aktivni. Če se Bogdan Makovec iz Vipavske doline ne bi pred leti odločil, da posadi in ohrani klarnico, bi jo lahko kmalu prišteli med »izumrle«. Poznate sorta ranfol, oziroma štajersko belino? Ptujska klet je spet polni in s tem ohranja pri življenju.

Istra

Refošk

Le kdo ne pozna refoška, naše najbolj razširjene rdeče sorte. Na kozarec ga dobite v skoraj vsaki slovenski oštariji. Njegovo poreklo ni jasno določeno vsekakor pa je nekje na relaciji Furlanija, Istra. Poleg Istre se pri nas v manjši meri pojavlja tudi v Brdih in Vipavi. V hrvaški Istri mu rečejo teran. Odlikuje ga intenzivna rubinasta barva z vijoličnimi odtenki, manjša mera taninov ter živahne kisline pa pitnost ter karakter, ki je vse bolj zaželen tudi na mednarodni sceni.

Istrska malvazija

Ime malvazija se po svetu uporablja ime za celo kopico sort, ki so med seboj popolnoma nepovezane. Istrska malvazija sodi med žlahtnejše. Prva dama Istre v zadnjih letih pridobiva tako na kakovosti kot priljubljenosti, v hrvaški Istri pa je sorta št. 1. Njena nežna aromatika, zmerne kisline in bogatejše telo so odličen spremljevalec k mediteranski hrani. Poleg Istre jo najdemo še v Brdih, Vipavi ter severovzhodni Italiji.

Brda

Rebula

Rebula je zelo stara sorta, ki izvira iz Furlanije. Še dvajset let nazaj je bila napol pozabljena, danes pa je najbolj priljubljena briška sort, popularna je tudi v Vipavi. Ima nizek alkohol, ter živahne kisline, zato se odlično odreže v različnih slogih. Najsi bodo enostavna vina, prijetna sveža aperitivna enoletna vina, peneča vina ali prestižne zvrsti, ki jih ponudimo ob zahtevnejših priložnostih. Sušena daje odlična sladka vina. Vas še čudi, da je tako popularna?

Sauvignonasse

Sauvignonasse smo dolgo poznali kot tokaj, v Italiji mu rečejo friulano. Hm, izhaja iz Bordeauxa, kjer pa ga nikoli niso vzeli zares. Še danes ne. Ni v sorodu z sauvignonom, kot bi lahko sklepali po imenu. Priljubljen je v Brdih ter v sosednji Furlaniji, kjer je zelo pogosta sorta. Odlikuje ga dokaj aromatična, zeliščna nota, zato je zelo priljubljen v zvrsteh, za začimbo, a tudi kot sortno vino.

Kras

Teran PTP

Teran je eno najbolj priljubljenih slovenskih vin. Prihaja izključno s Krasa ter iz sorte refošk. Globoka barva ga dela zelo priljubljenega ne gleda na to, da ima zaradi ostre kraške klime neredko zelo visoke kisline. Večina pivcev meni, da gre za krepko vino, a relativno nizka vsebnost alkohola govori ravno nasprotno – gre za lažje vino, pivcu všečno vino, kjer mnogo lažje popijemo drugi kozarec.

Vitovska grganja

Do nedavnega smo menili, da sta vitovska in vitovska grganja isti sorti. DNK analiza je pokazala, da je vitovska grganja potomka Vitovske in da izhaja iz slovenskega Krasa. Je zelo redka sorta, ki pa je bila včasih precej bolj razširjena, sedaj pa se počasi vrača. Odlikuje jo nizek alkohol, visoke kisline ter samosvoj aromatičen profil, ki spomni na breskve, zelena jabolka. Delikatesa, kadar je v dobrih rokah.

Vipavska dolina

Zelen

Zelen je ena izmed redkih sort, ki mu priznavajo slovenske korenine. Najdemo ga izključno v Vipavski dolini in ni znano, da bi ga gojili tudi drugod. Gre za delikatno vino lahkega telesa z živahnimi kislinami in zeliščno-pikantnim značajem. Lahko je dober aperitivi, spremljava k ribjim jedem, solatam. Resnični avtohtoni biser, katerega priljubljenost je v naraščanju.

Pinela

Podobno kot zelen je pinela v Sloveniji omejena na Vipavsko dolino in se smatra za staro slovensko sorto. Pod imenom pinella izhaja iz oklice Gorice in jo najdemo v Italiji. Še vedno ne vemo ali gre za isto sorto, ali ne. Pinela je srednje aromatična, polnega telesa, vinarji vipavske pa jo v steklenice polnijo kot sortno, v zadnjem času pa vse pogosteje v prestižnih zvrsteh.

Klarnica

Klarnica je stara vipavska sorta, ki se uradno prideluje na vsega treh hektarjih. Iz pozabe jo je rešila družina Makovec. Ima zelo specifičen, cveten vonj, z notami sočnega zrelega rumenega sadja. Odlično se znajde tudi v slajši različici kot pozna trgatev ali še kaj slajšega. Avtohtoni biser.

Štajerska

Iz domacih krajev vina Stajerska

Šipon

Sorta madžarskega porekla, ki je odgovorna za znamenite tokajce iz istoimenskega kraja, pri nas se najbolj počuti na Štajerskem v okolici Jeruzalema. Vedno je bil čislan kot zelo hvaležna sorta, saj se dobro znajde kot osnova za zelo enostavna vina, kakor tudi za predikatna vina. Harmonija sladkorja in kislin, ki jo daje šipon je pri tem izjemna. V zadnjem času doživlja pravi razcvet v kulinariki kot suho vino. V knjigi Oz Clarka 250 najboljših vin sveta je kot edino vino iz Slovenije vključen prav šipon. Odličen k mesnim predjedem in kot aperitiv.

Laški rizling

Je najbolj razširjena sorta v Sloveniji, najdemo pa ga še v Avstriji, na Madžarskem, v Italiji, Srbiji, ter seveda na Hrvaškem, od koder po zadnjih dognanjih najverjetneje izvira. Zelo hvaležna sorta se v večini uporablja v enostavnih zvrsteh in enostavnih sortnih vinih, na Štajerskem pa za izjemna predikatna vina. V sedemdesetih vino št. 1 v Angliji se kot sortno vino se znova uveljavlja, predvsem na Štajerskem in v Prekmurju.

Ranina

Avstrijski bankir Clotar Bouvier je sorto odkril leta 1900 v svojem vinogradu blizu Gornje Radgone. Je rana sorta, z nižjimi kislinami in rahlo muškatno noto. Bolj kot v Sloveniji, je razširjena v Avstriji v na Gradiščanskem. Uporablja se za mlada vina, za sladka vina ter v zvrsteh. Znameniti kuhar Joël Robuchon je bil nad njo tako navdušen, da si je zaželel, da bi bila na njegovi vinski karti.

Ranfol

Ranfol je bela sorta dokaj nevtralnega okusa, ki je v svoji izvorni deželi, Štajerski, postala dokaj redka. Najdemo ga v Halozah in Posavju, tudi pod imenom Štajerska belina. Bolj pogost je pri naših sosedih Hrvatih. Po dolgem času se je pojavil na policah kot sortno vino. Tudi pri Najboljšem sosedu.

Posavje in Podravje

Modra frankinja

Natančno poreklo modre frankinje ni znano. Iz DNK analiz pa lahko sklepamo, da gre za sorto Avstro-Ogrskega porekla. Najboljše rezultate daje na Gradiščanskem v Avstriji pod imenom Blaufränkisch. V večjih količinah jo najdemo še v Nemčiji (pokrajina Würtremberg), na Madžarskem pod imenom kékfrankos, na Hrvaškem in Slovaškem pod imenom frankovka. Pri nas je bila dolgo omejena na Posavje, danes pa to živahno sorto globokih barv in pikantnega karakterja vse pogosteje sadijo na Štajerskem. Veliko obeta tudi v toplem Prekmurju.

Žametovka

Žametovka, tudi žametna črnina, modra kavčina ali črna kavčina je stara slovenska sorta, najbrž z dolenjskim pedigrejem. Kljub svoji globoki barvi se le redko pridela kot sortno vino, zato pa tvori temeljni kamen za cviček, metliško črnino ter rdeči bizeljčan. Še največ slave verjetno požanje kot Najstarejša trta na svetu. Znamenita Stara trta v Mariboru na Lentu je namreč žametovka.

Dolenjska

Cviček PTP

Cviček je ena redkih zvrsti belih in rdečih sort v EU. Njegovo poreklo je izključno Dolenjska, zakon pa pravi, da je delež rdečih sort vsaj 65%, delež belih sort pa vsaj 25%. Temelj sestavljajo sorte so žametovka, modra frankinj, kraljevina ter laški rizling. Gre za zelo enostavno vino blede rubinasto rdeče barve, izrazitih kislin ter lahkega telesa. Ne ponujajte ga tujim gostom, razen kot zanimivost.

Bela krajina

Metliška črnina PTP

Je simpatična zvrst modre frankinje, žametovke ter minimalnega dodatka ostalih rdečih sort. Omejena je na okoliš Belo krajino in je lahkotnega telesa, globlje barve z vonjem po rdečih sadežih in poprastih začimbah.

Belokranjec

Je lahka, enostavna bela zvrst s poreklom iz Bele krajine katere temelj tvorita laški rizling in kraljevina.

Portugalka

Portugalka je rdeča sorta bržkone avstrijskega izvora. Bogato rodi in je razširjena po Centralni Evropi predvsem v Nemčiji, Avstriji na Madžarskem in Hrvaškem. Pri nas je najpogostejša v Beli krajini, kjer jo radi pridelajo kot simpatično sadno mlado vino.

Bizeljsko Sremič

Bizeljčan beli PTP

Poreklo belega bizeljčana je omejeno na vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič. Gre za lahko enostavnejšo belo zvrst, katere temeljna sorta je laški rizling, seznam ostalih pomembne sorte pa vključuje sauvignon, beli pinot in chardonnay ter rumeni plavec.

Bizeljčan rdeči PTP

Poreklo rdečega bizeljčana je omejeno na vinorodni okoliš Bizeljsko- Sremič. Gre za lahko enostavnejšo zvrst rdečih sort, katerim je dovoljeno dodati do 25% belih sort. Temeljni sorti sta žametovka in modra frankinja.

 

Minister za zdravje opozarja: Prekomerno pitje alkohola škoduje zdravju!