Koristnost uporabe psihološkega testiranja v selekcijske namene se kaže v ugotavljanju potenciala posameznika, na podlagi katerega ocenjujemo primernost kandidata za določeno delo. S pomočjo vprašalnikov in psihodiagnostičnih preizkusov lahko pri posamezniku ugotavljamo:
Osebnostne lastnosti
Z vprašalniki za merjenje osebnostnih lastnosti pri posamezniku ugotavljamo izraženost nekaterih osebnostnih značilnosti, kot so npr. načini vedenja, čustvena odzivnost, delovne navade, način odločanja in drugo. Pomembno je vedeti, da osebnostnih značilnosti posameznika ne moremo interpretirati kot dobrih ali slabih samih po sebi. Te lastnosti so lahko le bolj ali manj izražene in zato tudi bolj ali manj ustrezne za določeno delovno mesto. Npr. dinamičnost, izrazita družabnost in želja po delu z ljudmi so zaželene lastnosti za delovna mesta na področju komerciale, a manj zaželene na področju knjigovodstva. V tem primeru bi namreč visoko izražena težnja po stikih z ljudmi lahko negativno vplivala na posameznikovo zadovoljstvo z delom in tudi na njegovo delovno učinkovitost, saj gre pri knjigovodstvu za tipično delo s podatki in ne z ljudmi.
Primer vprašanj:
Prekrižajte oceno, ki za vas najbolj velja.
1) Sem organizirana oseba.
Ne drži 1 2 3 4 5 Popolnoma drži
2) Rad sem v družbi ljudi.
Ne drži 1 2 3 4 5 Popolnoma drži
Splošne in specifične intelektualne sposobnosti
Intelektualne sposobnosti predstavljajo potencial, ki posamezniku omogoča uspešnost na določenem področju dela. Ugotavljamo jih s testi splošnih in specifičnih intelektualnih funkcij kot tudi s testi pozornosti, spomina, koncentracije in hitrosti procesiranja informacij.
Primer nalog:
Kvadrat na dnu strani je sestavljen iz devetih manjših likov. Ti liki se pojavljajo v šestih različnih variantah:
Vaša naloga je ugotoviti, kolikokrat se v kvadratu na dnu strani pojavi lik, narisan na levi strani.
se pojavi natanko 1 2 3 4 5 krat (označite ustrezno).
se pojavi natanko 1 2 3 4 5 krat (označite ustrezno).
