Poudariti želi, da vseživljenjska skrb za zdravje starejšim osebam pomaga ohraniti polno in produktivno življenje tudi v starosti ter jim omogoča tudi v tem obdobju aktivno vlogo v družini in skupnosti. Staranje zadeva vsakogar, mlade in stare, ženske in moške, bogate in revne, ne glede na to, kje živijo.

Ena od največjih družbenih sprememb v 21. stoletju je staranje prebivalstva. V 20. stoletju se je povprečna življenjska doba povečala za 20 let. Kmalu bo na svetu živelo več starejših ljudi kot otrok in več zelo starih ljudi kot kdajkoli, saj zelo hitro narašča število ljudi, starih več kot osemdeset let. Omenjenim demografskim spremembam sledijo tudi novi izzivi na področju javnega zdravja. Zaradi staranja prebivalstva se povečuje število ljudi, ki živijo z različnimi omejitvami, saj starost predstavlja večje tveganje za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni in s tem povezanih problemov. Starejši ljudje so pogosto komorbidni, kar pomeni, da imajo več zdravstvenih težav istočasno. Zaradi daljšega življenja se pričakuje tudi porast števila ljudi z demenco. Staranje prebivalstva povečuje potrebo po dolgotrajni oskrbi. Številni starejši zaradi omejene mobilnosti, telesnih in duševnih težav ter drugih razlogov niso sposobni živeti neodvisno. Stari ljudje so še posebej ranljivi v izrednih stanjih. Težko se selijo oz. potujejo in so v naravnih nesrečah ali oboroženih konfliktih pogosto pozabljeni. Starejši so ogroženi tudi zaradi zlorab in slabe oskrbe tako v domačem kot v institucionalnem okolju. Večina starejših ljudi, tudi v manj razvitih deželah, danes umira zaradi kroničnih nenalezljivih bolezni kot so bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen in druge, na nastanek in razvoj katerih pa pomembno vpliva posameznik s svojim načinom življenja.

Opisane demografske spremembe potekajo tudi v Sloveniji. Pričakovana življenjska doba ob rojstvu se podaljšuje in je bila v Sloveniji leta 2010 za moške 76,30 let, za ženske 82,65 let, kar je za 4,17 let oz. 3,08 let več kot leta 2000/01. Projekcije Evropopa 2010 za Slovenijo kažejo, da bo leta 2060 v Sloveniji živelo 2.057.964 ljudi, od katerih jih bo skoraj tretjina starih 65 in več let. V petdesetih letih se bo delež starejših oseb (65 in več let) skoraj podvojil, narasel iz 16,5% (leta 2010) na 31.6% (leta 2060).

Evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami je priložnost, da se bolj zavemo pomena, ki ga imajo starejši v družbenem življenju. Snovalcem politik in drugim deležnikom na različnih nivojih družbenega delovanja je to lahko spodbuda za razvoj ukrepov, s katerimi bi ljudem omogočili aktivno staranje. Le-to pomeni, da je tudi v starosti posameznik zdrav, v vsakdanjem življenju samostojen, družbeno dejaven in živi kakovostno življenje. Pomembno je, da izkoristimo potencial, ki ga imajo ljudje tudi v poznejših letih življenja. Evropsko leto 2012 izpostavlja tri področja aktivnega staranja: zaposlovanje, družbeno udejstvovanje in samostojno življenje.

Zavod za zdravstevno varstvo Kranj

Vir:
- http://www.who.int/world-health-day/2012/en/index.html
- http://europa.eu/ey2012/ey2012main.jsp?langId=sl&catId=970