»Gora ni nora, nor je tisti, ki gre gor«, pravi star slovenski pregovor. V bistvu pa nam pregovor sporoča da je nor tisti, ki gre na goro fizično in psihično nepripravljen, s slabo oziroma brez opreme ali v neprimernih vremenskih razmerah.

Svoj vzpon začnite dovolj zgodaj

Odhod v gore je v poletni vročini prava osvežitev. V gorah so nižje temperature kot v dolini, toda naj nas to ne zavede, saj v hribih sonce še močneje pripeka, zato se tja odpravimo že zgodaj zjutraj. Zgodaj zjutraj namreč še ni tako vroče in boste lažje hodili, kot pa v opoldanski vročini.

Bodite primerno opremljeni

V gore se nikoli ne podamo brez primerne opreme. Toda vedeti moramo, da je tudi najboljša oprema malo vredna, če se v gore odpravimo povsem neizkušeni in slabo telesno pripravljeni.

Ustrezna zaščita pred soncem je v gorah nujna. S sabo obvezno vzemimo kremo z visokim zaščitnim faktorjem, prav tako kapo oziroma pokrivalo. S kremo se je potrebno namazati po vseh nepokritih delih telesa.

Kratke hlače za visokogorje niso najprimernejše.

Ko se podamo v visokogorje je skoraj vsepovsod obvezna čelada. Poti namreč potekajo ob robovih sten, po pobočjih, grapah … Nad nami lahko planinec ali žival sproži kamen in nesreča je tu.

Še pomembnejša kot čelada je primerna obutev. Navadni športni copati ali superge nimajo v gorah kaj iskati…

Brez nahrbtnika se v gore ne odpravljajmo. Napolnimo si ga s prvo pomočjo, rezervnimi oblačili, nekaj hrane in predvsem zadostno količino brezalkoholne pijače (računati moramo vsaj na dva litra vode na dan). V nahrbtnik damo tudi naglavno oziroma žepno svetilko, mobilni telefon, karto, kompas ter denarnico s planinsko izkaznico.

Zložljive palice so nam dober pripomoček pri vzponih in spustih, zato se v hribe ne odpravimo brez njih. Ne pozabimo jih pospraviti pred vstopom na zahtevne in zelo zahtevne poti (jeklenice).

Vremenske razmere se v visokogorju večkrat v trenutku spremenijo. Tudi poleti nas lahko nad dva tisoč metri preseneti sneg, zato nam bo zelo prav prišla tudi nepremočljiva vetrovka in rokavice.

Bodite pozorni na vsakem koraku

Pri hoji v gore moramo biti pozorni ves čas hoje, osvojitev vrha je šele del naše poti. Spust je običajno težji del pohoda, saj nam takrat koncentracija močno pade, ob slabši telesni pripravljenosti pa se pridruži še utrujenost.

Med samo hojo uživamo energijske ploščice, negazirano brezalkoholno pijačo (najboljše navadno vodo). Težji obrok si privoščimo na cilju oziroma koči pred daljšim počitkom. Gore same po sebi niso nevarne. Nevarno pa je, če napačno ocenimo razmere in svoje sposobnosti. Če ste začetnik, je najbolje, da se pridružite Planinskemu društvu, tu vas bomo prijazno sprejeli planinski vodniki, skupaj z nami pa si boste postopoma pridobivali tudi izkušnje.

Planinec, ki je dobro pripravljen, bo nedvomno užival v vsakem trenutku, ki ga bo preživel na obisku v gorah.

Pripravila: Martin Slemenšek, Predsednik PD Mercator in Romana Kocjančič, vodnica PZ Slovenije